Partizanske pesmi so naša kulturna dediščina

Petje partizanskih pesmi, kot so Na juriš, Bratje, le k soncu, svobodi, Šivala je deklica zvezdo, Vstajenje Primorske in še mnoge druge, je vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Vpis je priznanje zborom in posameznikom, ki pesmi s prepevanjem ohranjajo žive za današnje in prihodnje rodove.

Ljubljana – Pobudo za vpis petja partizanskih pesmi v register nesnovne kulturne dediščine je ob svoji 80-letnici dal Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, kot nosilca vpisa v register pa sta vpisana še Ženski pevski zbor Kombinat in Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor.

Naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine od leta 2011 dalje opravlja Slovenski etnografski muzej, Petje partizanskih pesmi pa je bilo konec maja 118. vpisana enota v register nesnovne kulturne dediščine, od leta 2012 naprej je bilo sicer pripravljenih tudi 361 predlogov za evidentiranje nosilcev dediščine. Enote v register nesnovne kulturne dediščine vpisuje ministrstvo za kulturo, ki register tudi vodi.

»Slovenske partizanske pesmi in druge pesmi upora izvajajo pevski zbori in pevske skupine različnih spolov in starosti, največkrat na koncertih (Praznik partizanskih pesmi), ob spominskih slovesnostih ob posameznih dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja (Dražgoška bitka, Pohod ob žici ...), ob posebnih praznovanjih in na pogrebih ter shodih, postajajo pa tudi del ženskega aktivizma (Ženski pevski zbor Kombinat, Feministični pevski zbor Z'borke). Pevskim zborom in skupinam je skupno, da zajemajo repertoar iz partizanske in uporniške glasbene tradicije. Ohranilo se je a cappella zborovsko izvajanje partizanskih pesmi, lahko tudi ob spremljavi harmonike, nekaterih drugih inštrumentov, redkeje večjih inštrumentalnih zasedb,« je zapisano v opisu enote Petje partizanskih pesmi, ob tem pa je uveljavljeno tudi, da poleg avtorskih besedil in glasbe, ustvarjene med drugo svetovno vojno, zbori in skupine v svoj repertoar pogosto vključujejo tudi druge revolucionarne in uporniške pesmi različnih narodov iz različnih časovnih obdobij. »Nekateri jih izvajajo po izvirnih zapisih, drugi jih poustvarjajo v prirejenih oblikah; postale so tudi del produkcije, na primer rokovske in pank-rokovske glasbe. Vsem izvajalcem je skupen repertoar iz partizanske in uporniške pevske in glasbene tradicije.«

Veliko zanimanje za vpis

»Vpis v register nosilcem nesnovne kulturne dediščine, ki so evidentirani ob posameznih enotah nesnovne kulturne dediščine, ne prinaša nobenih formalnopravnih ali finančnih posledic,« pojasni mag. Anja Jerin, kustosinja za nesnovno kulturno dediščino na istoimenskem oddelku Slovenskega etnološkega muzeja. »V prvi vrsti gre za strokovno prepoznavo posameznih elementov nesnovne kulturne dediščine na območju Republike Slovenije, ki imajo aktivne nosilce, ki na različne načine skrbijo za prenos dediščine. Vpis pomeni predvsem priznanje nosilcem za njihove aktivnosti, prinaša jim večje možnosti medsebojnega povezovanja na račun večje prepoznavnosti dediščine, s katero se ukvarjajo, kar ima za posledico zagotovo tudi večje možnosti preživetja dediščine.«

Na vprašanje o dosedanjih vpisih v register nesnovne kulturne dediščine, ki so povezani s pesmijo ali glasbo, sogovornica našteje nekaj vpisov pod zvrstjo uprizoritve in predstavitve vpisane tudi naslednje enote povezane z glasbo: Petje na tretko, Petje na četrtko, Godbeništvo, Tamburaštvo, Narodnozabavna glasba, Pritrkavanje. Glasba je tudi del drugih enot, na primer povezanih s šegami in navadami v koledarskem letu in življenjskem ciklu.

»Register nesnovne kulturne dediščine je stalno dopolnjujoč se seznam, ki nastaja v sodelovanju z nosilci nesnovne kulturne dediščine in strokovnjaki, ki pokrivajo posamezna področja nesnovne kulturne dediščine. Zanimanje za vpis med nosilci nesnovne kulturne dediščine se iz leta v leto povečuje,« še dodaja Anja Jerin.

Partizanske pesmi so pesmi upora

»Članice Ženskega pevskega zbora Kombinat smo neizmerno ponosne na vpis v register nesnovne kulturne dediščine in na ohranjanje izročila borcev proti nacizmu in fašizmu. Prebrale smo, da smo zapisane v slovensko večnost, me pa lahko dodamo le, da smo hvaležne Partizanskemu pevskemu zboru za pobudo in da bomo še naprej s ponosom ohranjale uglasbena sporočila partizanstva,« o vpisu petja partizanskih pesmi v register nesnovne kulturne dediščine svoje in razmišljanje sopevk v Ženskem pevskem zboru Kombinat, katerega članica je, pove Kranjčanka Suzana Oroz.

Partizanskih pesmi so jo naučili že starši, bolj pa so jih ji približali v osnovni šoli, kjer so zazvenele na vsaki proslavi. »Kot zborovski pevki so mi ostale melodije in besedila za vedno v spominu. V devetdesetih letih se niti nisem zavedala, da jih pogrešam, potem pa sem jih leta 2012 zaslišala na protivladnem protestu v Ljubljani. Peli so jih protestniki, med katerimi je izstopala skupina deklet, za katera sem pozneje izvedela, da so Ženski pevski zbor Kombinat. Kmalu za tem sem se jim pridružila,« se spominja pevka in dolgoletna članica Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, kjer so prepevali tudi znane partizanske pesmi, kot so Bilečanka, Nabrusimo kose, Jutri gremo v napad, Hej, brigade in tudi Vstajenje Primorske. Pove, da so pesmi v devetdesetih letih večinoma izginile iz repertoarja oziroma so jih zapeli le občasno kot gostje na kakšni proslavi ali ob Prazniku partizanske pesmi v Ljubljani.

»Čeprav je ugleden zbor, pa pri 'prešernovcih' nikoli nisem začutila te vznesenosti občinstva, kot jo 'kombinatke' občutimo na vsakem koncertu. Mravljince na koži najbolj začutimo ob petju Vstajenja Primorske, ki jo, na željo občinstva, pojemo povsod, tudi na Dolenjskem ali v Prekmurju. Tudi tam ob primorski himni obiskovalci spoštljivo vstanejo, vzneseno pojejo z nami, marsikateri od nas pa se orosi oko,« poudarja Suzana Oroz in dodaja, da so partizanske pesmi predstavljale upor, so bodrile v boju in tolažile v bolečini. Zbor Kombinat ob predstavitvah pesmi na koncertih vselej poudari tudi njihovo povezavo z današnjimi razmerami in aktualnost besedil ter potrebe po uporu.