Od renesanse do indijske klasike

Letošnji 42. Festival Radovljica, ki bo v Radovljici in Velesovem potekal od 10. do 27. avgusta, prinaša enajst koncertnih večerov, na katerih bo nastopilo več kot 50 glasbenikov iz 14 držav. Tudi letos mojstrski tečaj kljunaste flavte, v spremljevalnem programu še mednarodna delavnica Od zapisa do odra.

Druga polovica avgusta je v Radovljici že tradicionalno namenjena Festivalu Radovljica, ki je znan po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let v svoje sporede vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Festival letos prinaša 11 koncertnih večerov na standardnih prizoriščih v Radovljiški graščini in cerkvi sv. Petra, kot vsako leto pa bo tudi tokrat en koncert v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Na Linhartovem trgu bo že teden pred festivalom potekala srednjeveška tržnica starih obrti v organizaciji Turističnega društva Radovljica, 10. avgusta pa bo na sporedu že prvi koncert. »Komisija za glasbeno umetnost pri ministrstvu za kulturo je ocenila, da festival izstopa po svoji idejni zasnovi in kakovosti, zato je že drugo leto zapored podprt z nekaj manj kot 40.000 evri. Še nekoliko več dodaja Občina Radovljica, kar nam vsako leto omogoča izvedbo festivala,« je na novinarski konferenci povedala predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica Marija Kolar. Župan Ciril Globočnik je ob tem poudaril, da gre za festival na visoki umetniški ravni z odlično organizacijsko izvedbo in da je prepričan, da bo tako tudi v prihodnje.

Enajst koncertnih večerov

Program festivala že 18. leto pripravlja umetniški vodja Domen Marinčič. Letos bomo prisluhnili glasbi od renesančnih šansonov do samospevov Ravela in Fauréja, na radovljiški oder pa prihaja tudi tako imenovani dhrupad, ki velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe. Na uvodnem koncertu bo nastopil mladi nizozemski ansambel Castello Consort z glasbo, ki so jo izvajali sredi 17. stoletja na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju. Največji letošnji projekt bo izvedba oratorija Sveti Janez Krstnik Alessandra Stradelle s petimi pevskimi solisti in 15-članskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča.

Med festivalskimi dogodki bo recital na klavikordu z Mennom van Delftom, ki velja za vodilnega izvajalca na tem glasbilu. Četrti koncert festivala bo posvečen indijski glasbi dhrupad. Sledil bo koncert z znanim angleškim tenoristom Nicholasom Mulroyem. S samospevi Fauréja, Ravela in Reynalda Hahna bo pričaral ozračje pariških salonov z začetka 20. stoletja. Glasbo bodo dopolnjevala besedila Marcela Prousta.

Drugo polovico festivala bo odprl Ansambel Ad Fontes, ki ga vodi violinistka Mojca Gal, nastopil pa bo s slovaško glasbo 17. stoletja, tudi madžarskimi in hanaškimi ljudskimi plesi, ki so bili priljubljeni že v obdobju baroka. Cikel glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki na festivalu poteka že vrsto let, bo nadaljeval slavni francoski violončelist Christophe Coin s šestimi suitami za violončelo brez spremljave. Dva koncerta bosta posvečena doslej pretežno neizvajani baročni glasbi iz Kopra. Ansambel musica cubicularis bo s sopranistko Stefanie True oživil motete italijanskih mojstrov iz druge polovice 17. stoletja, ki jih hranijo v arhivu koprske stolnice in jih je večinoma prepisal tamkajšnji organist Antonio Tarsia. Drugi koncert s koprskim repertoarjem bo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, kjer stojijo sijajne orgle Orglarstva Močnik. Štiričlanski vokalni ansambel bo prvič v novejšem času izvajal koralne speve iz rokopisov, ki so v 17. in 18. stoletju nastajali v frančiškanskih samostanih v Kopru in Piranu. Festival bo sklenil solistični recital Giovanne Baviera, ki je razvila oseben pristop k oživljanju zgodovinske prakse petja ob lastni spremljavi na violi da gamba.

V okviru festivala to tudi letos potekal mojstrski tečaj za kljunasto flavto, ki ga bo vodila Mateja Bajt, na sporedu pa bo tudi dvodnevna mednarodna delavnica Od zapisa do odra, ki bo na primerih iz koprske glasbene dediščine predstavila proces od odkritja glasbenega vira do javne izvedbe.