Lubadarja manj kot lani, a še vedno veliko

V gorenjskih gozdovih so letos doslej označili za posek in spravilo manj od lubadarja napadenih smrek kot v primerljivem lanskem obdobju, a količina je še vedno velika. Dodatno nevarnost za čezmerno razmnožitev lubadarja predstavlja v vetrolomu poškodovano drevje, ki ga lastniki doslej še niso posekali in pospravili.

Kranj, Bled – Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so letos doslej zaznali nekaj več kot 24 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenih smrek, za kar so lastnikom izdali 1684 odločb za nujen sanitarni posek. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je to precejšnje zmanjšanje, saj so lani v enakem obdobju zaznali 42 tisoč »kubikov« lubadark in lastnikom za to izdali 4.733 odločb. »Populacija podlubnikov v naravi je še vedno velika. Mokro leto sicer pomaga drevju, da se jim lažje upira, vendar so zavrtani pod skorjo in na suhem, temperature zraka pa jim ustrezajo za normalen razvoj,« pravi Martin Umek, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in poudarja, da je na tleh dodatno 26 tisoč kubičnih metrov v vetrolomu podrtega drevja, ki ustvarja podlubnikom in drugim škodljivcem idealne možnosti za prehranjevanje in razmnoževanje. Ker je populacija lubadarjev še vedno velika, v zavodu za gozdove pričakujejo sušenje smreke tudi poleti in jeseni, ob tem pa upajo, da ne bo suše in ekstremnih poletnih temperatur niti ne viharja, poplav in drugih ekstremnih pojavov.

Najslabše na Kranjskem in Sorškem polju

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je stanje najbolj skrb vzbujajoče na prodnatem Kranjskem in Sorškem polju, kjer so letos doslej označili za posek 15 tisoč kubičnih metrov lubadark in še 5 tisoč »kubikov« od vetra poškodovanega drevja. V kontrolnih pasteh so skrb vzbujajoče tudi velike količine lubadarja v dolinah Selške in Poljanske Sore, v dolini Kokre ter v širši okolici Podbrezij. V višje ležečih, nedostopnih območjih je tudi še dosti sestojev, ki po vetrolomu in usadih niso bili sanirani in predstavljajo idealno gojišče za lubadarja.

V zavodu za gozdove so letos doslej lastnikom na območju Kranjskega in Sorškega polja izdali 1077 odločb za nujen posek. Večina lastnikov je v roku pospravila poškodovano drevje, vedno pa je nekaj lastnikov, od dva do štiri odstotke, ki rok prekoračijo ali se upirajo poseku. Tako so lastnikom na tem območju letos izdali že 39 sklepov o dovolitvi upravne izvršbe, kar jih večinoma poleg kazni, ki jo izreče gozdarska inšpekcija, prisili k poseku. Izvedli so tudi eno izvršbo po drugi osebi, v tem primeru je na razpisu izbrani izvajalec posekal napadeno drevje, uredil sečišče in odkupil les.

Le v odprtih gozdovih možno hitro ukrepanje

V zavodu za gozdove opozarjajo lastnike, da morajo po zakonu najkasneje v treh dneh po končanem spravilu lubadark oziroma ureditvi sečišča o tem obvestiti pristojnega revirnega gozdarja in da morajo zagotoviti redno mletje sečnih ostankov, ki zloženi v večje kupe čakajo na predelavo v sekance. Pomembno je tudi, da lastniki vlagajo v gradnjo ali obnovo vlak, saj bodo v primeru pojava lubadarja le tako lahko hitro ukrepali.

Lastnikom, ki za delo v gozdu najemajo izvajalce, v kranjskem zavodu za gozdove svetujejo, da naj za to najemajo strokovne usposobljene izvajalce, ki jih poznajo in jim zaupajo, in da naj ne nasedajo velikim obljubam. Nekateri izvajalci del ali njihovi posredniki izkoriščajo nepoznavanje in neprisotnost lastnikov pri poseku, izmeri, klasiranju in nalaganju lesa na kamion, zato je nujno, da so lastniki ali njihovi zastopniki navzoči pri nalaganju lesa na kamion in da tudi preverijo, ali je vse narejeno tako, kot je treba – ali je bilo res posekano le izbrano drevje, ali so vlake po spravilu popravljene, ali je narejen gozdni red ...

Na blejskem območju doslej pol manj lubadark

Na blejskem gozdnogospodarskem območju so letos do konca maja označili za posek okoli enajst tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega gozdnega drevja, kar je količinsko pol manj kot v enakem lanskem obdobju in devetkrat manj kot v letu 2019, ko je bila gradacija lubadarja na vrhuncu. Kot je dejala Lucija Odar, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, številke za zdaj kažejo dobro, vendar se stanje lahko hitro spremeni, saj je od lanskih in letošnjih vetrolomov na tleh še okoli petdeset tisoč kubičnih metrov drevja. Čeprav so pri sanaciji vetrolomov dali prednost iglavcem, je v tej količini še vedno tudi nekaj iglavcev, ki predstavljajo ugodno okolje za čezmerno razmnožitev lubadarja. Da vsi iglavci še niso pospravljeni, je več razlogov, eden od njih je tudi ta, da so bile nekatere gozdne ceste po lanskih poplavah zaprte za gospodarjenje z gozdovi in da je ponekod primanjkovalo žičnic za spravilo lubadark iz težje dostopnih gozdov. Ob vsem tem se je zmanjšala tudi ekonomska motiviranost lastnikov za posek in spravilo: stroški poseka in spravila lesa so porasli, odkupne cene pa so močno padle. Medtem ko gozdarji zaradi nevarnosti razvoja lubadarja od lastnikov tudi z izdajo odločb (z rokom poseka in spravila lubadark v 21 dveh ali še prej) zahtevajo, da posekajo in pospravijo od lubadarja napadene iglavce, jim pri listavcih dopuščajo, da les ostane v gozdu, kar je sicer dobro za pomlajevanje gozdov, za biodiverziteto …

Pokljuko bi radi ubranili pred lubadarjem

»Lastniki gozdov so lani zaradi napada lubadarja morali posekati okoli sto tisoč kubičnih metrov smreke. Ker je lubadar razpršen po celotnem območju, se ob suhem, vročem poletju lahko zgodi, da bomo spet imeli močno gradacijo. Tega se bojimo, veliko bo odvisno od vremena,« je dejal Jernej Avsenek, v. d. vodje blejske območne enote zavoda za gozdove, in dodal: »Če bo mokro poletje, bomo glede lubadark na lanski količini, a če bo suša, lahko lubadar 'eksplodira' in bo lanska količina celo presežena.« V zavodu za gozdove si še posebno prizadevajo, da bi pred lubadarjem ubranili gozdove na platoju Pokljuke. Gozdarji iščejo tudi manjša žarišča in skrbijo, da jih lastniki pravočasno sanirajo.

V zavodu za gozdove ob tem pozivajo lastnike, da redne pregledujejo svoje gozdove, še zlasti smrekove, in da ob pojavu lubadarja o tem takoj obvestijo gozdarja. »Lastniki so različni. Nekateri začnejo posek lubadark, še preden dobijo odločbo, drugi se ne zganejo niti potlej, ko jim zavod z odločbo postavi rok za izvedbo varstveno sanacijske sečnje,« je dejal Avsenek in poudaril, da v skrajnem primeru zoper kršitelje odločb uvedejo postopek izvršbe ali jih prepustijo v obravnavo gozdarski inšpekciji. Po zadnjih podatkih je na blejskem gozdnogospodarskem območju še okoli šest tisoč kubičnih metrov neposekanih lubadark.

Bukev napada bukov rilčkar skakač

Marsikateri opazovalec gozdov v Radovni, Krmi, Bohinju in tudi drugod se je letos spomladi spraševal, kaj se dogaja z bukvijo na nadmorski višini od 1000 do 1300 metrov, da je postala tako rjava. Kot je pojasnila Lucija Odar, je bila to posledica pozebe, ki je prizadela bukev ravno v času, ko je zelenela. Pred kratkim so gozdarji opazili, da bukev postaja rjava tudi v nižje ležečih gozdovih, kar pa naj bi bila posledica napada bukovega rilčkarja skakača.

Tudi v kranjski območni enoti zavoda za gozdove so potrdili gradacijo bukovega rilčkarja skakača, ta je prisoten na celotnem območju. Kot so povedali, se ličinke hrošča prehranjujejo z dolbenjem listov, odrasli hrošči pa delajo tipične luknjice v zelene liste. Proti škodljivcu ni ukrepov, posledice pa se kažejo v zmanjšanem prirastku.