Slovenija bo postala polnopravna članica Ese

Dodatne priložnosti za Slovenijo

Slovenija bo prihodnje leto postala 23. polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa). Sporazum o tem sta v torek v Parizu podpisala predsednik vlade Robert Golob in generalni direktor Ese Josef Aschbacher, v nadaljevanju pa ga mora ratificirati še državni zbor. Golob je po podpisu sporazuma dejal, da bo Slovenija v Esi aktivno sodelovala in prispevala s svojim znanjem, strokovnjaki in inovativnimi pristopi. »Če želimo biti na ravni EU globalno konkurenčni, potem je vesoljska tehnologija eno izmed ključnih področij,« je poudaril. »Verjamem, da bomo polnopravno članstvo v Esi izkoristili do zadnje priložnosti in ponesli Slovenijo še dlje v vesolje,« je dodal gospodarski minister Matjaž Han, pod katerega resor sodi tudi Slovenska vesoljska pisarna, ki je zaslužna za uspešen zaključek pogajanj za polnopravno članstvo Slovenije v Esi. Ta ima trenutno 22 držav članic, med njimi 20 članic Evropske unije ter Norveško in Švico. Slovenija z Eso sodeluje od leta 2009, pridružitveni sporazum je podpisala v letu 2016. Od takrat je več kot 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v skupni višini približno 42,1 milijona evrov. Istočasno se število registriranih podjetij in institucij za pridobivanje projektov pri Esi močno povečuje, danes jih je že več kot sto. Polnopravno članstvo v tej organizaciji bo prineslo Sloveniji številne dodatne priložnosti, tudi možnosti za sodelovanje v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati. Vlada je ob tem poudarila, da je v Planici vzpostavljen eden od raziskovalnih centrov Ese. Gre za rezultat aktivnosti Instituta Jožef Stefan na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost. V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh človeških centrifug Evropske vesoljske agencije.

Podaljšan nadzor na mejah

Vlada je v sredo z odlokom podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, do vključno 21. decembra. Odločitev vlade med drugim temelji na napetih varnostnih razmerah po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu, je pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar. »V zadnjem času je prišlo do novih groženj, ki imajo resen učinek na javni red in notranjo varnost tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji. Te izhajajo iz konflikta na Bližnjem vzhodu ter zaostritve odnosov med Iranom in Izraelom,« je povedal. Po njegovi oceni se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu do zdaj niso izboljšale, zato Slovenija nadaljuje nadzor na mejah. Ob tem je tudi opozoril na nova varnostna tveganja, povezana z rusko invazijo na Ukrajino, in spomnil, da je bila Slovenija v zadnjih mesecih večkrat tarča kibernetskih napadov. Za podaljšanje nadzora so se odločili tudi zaradi morebitnih varnostnih tveganj v povezavi z evropskim nogometnim prvenstvom v Nemčiji, prihajajočimi olimpijskimi igrami v Parizu in zaradi nezakonitih migracij. Dodal je še, da je Slovenija pripravljena sodelovati v trilateralnih mešanih policijskih patruljah z Italijo in Hrvaško pri varovanju zunanje schengenske meje. Te bi po njegovem mnenju lahko bile alternativa nadzoru na notranjih mejah. Slovenija je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma uvedla 21. oktobra lani, ko ga je iz enakih razlogov uvedla tudi Italija na meji s Slovenijo.

Šestkrat večji BDP

Statistični urad je ob prihajajočem dnevu državnosti pripravil pregled podatkov o stanju v Sloveniji v primerjavi z letom 1991 ob osamosvojitvi. Po podatkih statističnega urada je bil bruto domači proizvod na prebivalca lani skoraj šestkrat tolikšen kot leta 1991. Na začetku leta 2023 je v Sloveniji živelo 2.116.972 prebivalcev, kar je 117.027 ljudi ali 5,9 odstotka več kot ob osamosvojitvi. V tem času se je delež prebivalcev, mlajših od 15 let, zmanjšal z 20,6 na 15 odstotkov, delež starejših od 64 let pa se je povišal z 10,8 odstotka na 21,4 odstotka. V zgodovini Slovenije je bila inflacija najvišja ob osamosvojitvi, 247,1-odstotna, v letih 2015 in 2020 je imela celo deflacijo, medtem ko je bila letos aprila letna inflacija 3-odstotna, so navedli v statističnem uradu. Lani je Slovenijo obiskalo 6,2 milijona turistov, v primerjavi z letom 1991 jih je bilo štirikrat toliko.

DeSUS vodi Dimovski

Stranka DeSUS je na sobotnem kongresu za novega predsednika izvolila profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlada Dimovskega. Kot pravi, je glavni cilj stranke vrnitev v parlament. Nekdanji minister za delo je v DeSUS vstopil marca.