Suhi zid še ni pozabljen

Tehnike suhozidne gradnje na Slovenskem ne poznamo le na Krasu in v Istri, temveč tudi na Gorenjskem, v delavnici Šole prenove pa so v zadnjih dneh prenavljali grajski hrib v Škofji Loki.

Škofja Loka – Tehnika suhozidne gradnje je od leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Opredeljena je kot veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov.

»Združenje zgodovinskih mest Slovenije skupaj s partnerji – Fakulteto za arhitekturo, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – izvaja projekt Šola prenove. V okviru tega projekta potekajo delavnice, s katerimi želimo obuditi nekatera stara znanja obrti in spretnosti, ki so potrebna za kvalitetno prenovo. Eno od teh znanj, ki so se izgubljala in za katero skušamo najti načine, kako ga znova postaviti v okolje, je suhi zid oziroma suha gradnja. Suhi zid je znan po vseh pokrajinah v Sloveniji, zato smo, v dobrem sodelovanju z Občino Škofja Loka, pripravili delavnico tukaj na brežini Škofjeloškega gradu,« je povedala Generalna sekretarka Zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc.

Dela so potekala pod mentorstvom kamnoseka, kiparja in restavratorja Tomaža Furlana. »Na bregu nad Nunskim vrtom je bila suha gradnja uporabljena zato, da so iz te brežine ustvarili terase. S tem posegom se prilagajamo načinu, ki so ga uporabljali v preteklosti, in sicer z željo, da ne bi spreminjali pejsaža tega dela, ampak bi dograjevali na isti način in dobili celotni breg lepo urejen. To pa pomeni, da uporabljamo skale, ki smo jih dobili tukaj. Podrli smo tudi nekaj originalnih zidov, ki so bili posedeni, in jih bomo postavili nazaj. V to dovajamo nekaj tehnologij, ki bodo pomagale zadrževati toke vode in posedanje brega. To pomeni drenažne sisteme do določene mere. Ne uporabljamo pa sodobnih materialov, kot so betoni in železne konstrukcije, zato ker bi s tem samo dodatno obremenjevali brežino in povečali tveganje posedanja,« je povedal Tomaž Furlan.