Devetdeset let revije Proteus, 2. del

V naslednjih letnikih Proteusa, ki jih je po vrsti urejalo kar 15 urednikov, so se dogajale različne spremembe, med temi je bil kajpak najvažnejši barvni tisk. Ta je zagotovo pripomogel k lepšemu videzu, kar je bilo opaziti še posebno z uvajanjem barvnih fotografij. Na to je vplival splošni razvoj fotografije, saj so tudi pisci postopoma prešli od črno-belega filma najprej na barvne diapozitive, potem pa na sodobno digitalno tehniko.

Zdaj pa preskočimo devet desetletij in si oglejmo številko 1/2 86. letnika Proteusa. Na naslovnici vidimo slikovito barvno fotografijo pisanega zebrata (Galeopsis speciosa) botaničnega fotografa in pediatra Luka Pintarja (1929–2023). Njemu je »in memoriam« zdajšnji urednik Proteusa Tomaž Sajovic posvetil zelo obsežen, filozofsko obarvan prispevek z naslovom V službi življenja. Ob tem moram omeniti, da je v kranjski založbi Narava leta 2015 izšla zelo lepa botanična monografija z naslovom Florula Slovenica – Cvetje slovenske dežele, ki jo je fotografsko ustvaril Luka Pintar, besedilo pa je prispeval botanik Andrej Seliškar.

V tej številke revije Proteus najdemo še članek Danijela Rojška z značilnim naslovom Vedno na strani narave, opremljen s celostranskimi fotografijami redkejših kraških motivov. Izvemo, kako težko delo imajo naravovarstveniki ob zunanjem (recimo gradbenem) poseganju v ta svet, da bi ohranili njegovo prvotno podobo. Stanislav Južnič se poda 320 let v preteklost in opiše delovanje Ljubljančana Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703–1774), ki je kot jezuit deloval na pekinškem dvoru. Tam se je zanimal za botaniko, zoologijo in mineralogijo. Veliko se je ukvarjal z astronomijo in zasnoval zvezdni opazovalnik, čigar repliko lahko vidimo kot kitajsko darilo v Ljubljani na Grudnovem nabrežju. Naslednji članek predstavlja Nobelove nagrajence za fiziko za leto 2023; to so francoski fizik Pierre Agostini, madžarsko-nemški fizik in elektrotehnik Ferenc Krausz ter francoska fizičarka Anne L'Huillier. Mitja Križnar in Pavel Jamnik sta se lotila odkritja in raziskovanja evropskega losa (Alces alces) iz jame Linija v luči arhivskih dokumentov in fotografij. Matjaž Kuntner predstavlja knjižno delo Marine Dermastia in Toma Turka z naslovom Znansopotnika o njunih brezštevilnih naravoslovnih potovanjih po svetu. To kar debelo dvojno številko Proteusa kakor vedno zaključuje astronomski del o devetdesetih letih radijske astronomije. Vsi prispevki imajo povzetke v angleščini.

Revijo Proteus je sedanji urednik Tomaž Sajovic v zadnji letih spremenil tako, da je uvedel daljše uvodnike ter tematske zvezke, posvečene Muri, Škocjanskim jamam, Karavankam, Pohorju, Halozam in Dravi, ki so temeljito predstavljeni v besedi in sliki.

(Konec)