Obuditev socialnega dialoga

Prihodnji teden, skoraj leto dni za tem, ko je zamrl dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, naj bi predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev znova sedli za skupno mizo.

Ljubljana – Socialni partnerji so v začetku junija uskladili besedilo deklaracije o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, ki je pogoj za ponovno delovanje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). S podpisi naj bi ga potrdili v ponedeljek, prihodnji petek pa se sestali na prvi seji po lanskem juliju, ko so delodajalske organizacije izstopile iz ESS. V pojasnilu so opozorile na vladno kršenje pravil socialnega dialoga, med drugim na sprejemanje zakonskih predlogov mimo ESS.

Pred obuditvijo dialoga je glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček dejal, da se vračajo z velikim upanjem. Ob tem je minuli ponedeljek glede blokade pojasnil, da so si v gospodarstvu želeli jasno zavezo vlade, da bodo pravila socialnega dialoga znotraj ESS spoštovana, kršitve pa sankcionirane, poleg tega je bilo prisotno pričakovanje, da se bodo nekatere že sprejete zakonske rešitve vrnile v obravnavo in da se smernice oziroma izhodišča za vse večje reforme najprej znajdejo pred člani ESS.

Prihodnji teden naj bi govorili o predlogih davčnih sprememb, ukrepih na področju zdravstva in spremembah pri evidentiranju delovnega časa; v prvi polovici julija, ko bo predvidoma še ena seja pred poletnimi počitnicami, pa naj bi obravnavali izvajanje zakonov o dolgotrajni oskrbi in čezmejnem opravljanju storitev ter izhodišča za pokojninsko reformo.

O pokojninskem sistemu

V sredo je vladna stran s predstavniki delodajalcev in sindikatov začela neformalne pogovore o izhodiščih za pokojninsko reformo. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je po srečanju ponovil, da bo za redno upokojitev dovolj 40 letih zavarovalne dobe in do leta 2028 60 let starosti, nato naj bi se ta pogoj po navedbah ministrstva postopoma začel zviševati (po tri mesece na leto) do starosti 62 let v letu 2035.

Za gospodarstvo je po besedah Mitje Gorenščka bolj občutljivo vprašanje morebitne izenačitve prispevnih stopenj za delodajalce in delojemalce, pri čemer delodajalska stran zavzema stališče, da ni prostora za dodatne obremenitve gospodarstva.