Praznik države je praznik vseh nas

Jutri praznujemo dan državnosti v spomin na 25. junij 1991, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti. Slavnostno so ju razglasili dan kasneje.

Z dnevom državnosti se spominjamo dogodkov pred 33 leti, ko je 25. junija 1991 takratna slovenska skupščina sprejela ključna dokumenta za nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovesno so ju razglasili dan kasneje na Trgu republike v Ljubljani, ko je na drogu pred državnim zborom prvič zaplapolala zastava nove države Slovenije. Večeru, polnem vznesenosti in optimističnih pričakovanj, je sledila desetdnevna osamosvojitvena vojna, saj se je oblast v Beogradu odločila s silo obdržati Slovenijo (in Hrvaško, ki je istočasno razglasila svojo samostojnost) v okviru razpadajoče države. Komaj začeto samostojnost smo uspešno in skupno obranili.

Ob jutrišnjem dnevu državnosti se po Sloveniji vrstijo slovesnosti, njihov vrhunec bo današnja osrednja proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. To je priložnost, da izkažemo svoje spoštovanje in ponos do lastne države. O njiju so in bodo govorili številni govorci, a šteje zgolj, ali smo na svojo domovino ponosni tudi sami, intimno. Smo? Smo. Ko bodo jutri naši nogometaši na evropskem prvenstvu v Nemčiji zaigrali proti Angliji in bomo pred televizijske ekrane prikovani domala vsi, naj slovenske zastave na naših domovih (jo boste obesili?) ne plapolajo samo v čast slovenske nogometne reprezentance, ampak v čast Republike Slovenije. Z njo nismo vedno zadovoljni, pa vendar je naša, edina. Je rezultat hrepenenja številnih rodov, zanjo so mnogi naši sodržavljani žrtvovali tudi življenja.

Srečno, Slovenija!