Ko gore postanejo past

Obisk gora mnogim predstavlja sinonim za sprostitev, priložnost za fizično aktivnost in pobeg v naravo. Kljub očarljivi lepoti in občutku svobode, ki ju ponujajo gorski vrhovi, se moramo zavedati tudi negativnih plati tega priljubljenega konjička. Vse pogostejša helikopterska reševanja namreč kažejo, da ta dejavnost nosi s seboj resna tveganja in nevarnosti.

Helikopterska reševanja v gorah, ki jih izvajajo policijski in vojaški helikopterji z dežurnimi ekipami Gorske reševalne zveze Slovenije, so postala skoraj vsakodnevna rutina. Junija je bilo po podatkih Policijske uprave Kranj izvedenih že 33 helikopterskih reševanj, pri čemer je od sredine meseca samo en dan minil brez vključitve helikopterja v akcije. Največ posredovanj je bilo v Julijskih Alpah (19) in na zahtevnih ali zelo zahtevnih planinskih poteh (11). Alarmantno povečanje nesreč pogosto izhaja iz kombinacije neizkušenosti pohodnikov, pomanjkljive opreme, nepredvidljivih vremenskih razmer in fizičnih omejitev.

V več primerih, zlasti med tujci, sta junijske nesreče in posledična reševanja povzročili neustrezna oprema in slaba priprava na turo. Nevaren stik s snegom, ki v visokogorju še vedno vztraja, je le ena od situacij, kjer so se pohodniki znašli v težavah. Takšne okoliščine pogosto vodijo do poškodb ali celo življenjske ogroženosti.

Gore niso le fizično zahtevne, temveč lahko prinašajo tudi veliko tveganje za tiste z zdravstvenimi težavami. Ekipe večkrat posredujejo zaradi bolezenskih stanj pohodnikov, kar kaže na to, da številni podcenjujejo zahtevnost vzponov. Poletna vročina dodatno krepi izpostavljenost zapletom, saj lahko privede do izčrpanosti, dehidracije ali drugih zdravstvenih nevšečnosti. Nevarnost prinašajo tudi hitro spreminjajoče se vremenske razmere v gorah, ki ne le otežujejo reševalne akcije, temveč tudi prispevajo k večji verjetnosti dodatnih nesreč med gorskim reševanjem.

Naraščajoče število nesreč in helikopterskih reševanj je resen opomin, da moramo biti pri načrtovanju pohodov previdnejši in odgovornejši. Ustrezna informiranost, dobra priprava, primerna oprema in spoštovanje vremenskih napovedi so ključni za varno pohodništvo. Pohodniki morajo biti realni glede svojih fizičnih sposobnosti in zdravstvenega stanja ter se zavedati, da lepota gora lahko hitro postane nevarna past s tragičnimi posledicami.

Obisk gora je lahko čudovita izkušnja, vendar zahteva premišljeno in skrbno ravnanje. Le tako bomo lahko uživali v lepoti narave, ne da bi pri tem ogrožali sebe in druge, obenem pa zmanjšali potrebo po reševalnih akcijah. Naj bo varnost vedno in povsod na prvem mestu – tudi v gorah. Bodimo odgovorni pohodniki.