»Zamrznjene« podobe s Kroga

V Muzeju Žiri si je do konca avgusta mogoče ogledati razstavo skulptur Krogarske pripovedke avtorja Andreja Mlakarja, sicer scenarista in režiserja.

»Andreja Mlakarja smo navajeni, da se izraža prek filmskih podob, podobe na razstavi pa so na nek način zamrznjene, ujete v času,« je ob odprtju razstave poudarila Maja Justin Jerman iz Muzejskega društva Žiri. Tokrat se namreč namesto v filmskem jeziku izraža preko kamna, lesa in kovanega železa, iz katerih gradi zelo zgovorne skulpture. Material, iz katerega so njegove skulpture, večinoma pripada Krogarjevi domačiji, na kateri je odraščal.

Skulpture po besedah Maje Justin Jerman tako pomenijo ustvarjalčev »intimen in spontan odziv na prostor, ki mu je nekoč pripadal in se vanj spet vrača«. Tako po njenih besedah govorijo o svetu, ki odhaja, z njim pa obrtno znanje, starodavna kmečka opravila in različna orodja. »Po drugi strani avtor z razstavljenim opomni na duhovni svet staroverstva, izpovedni prostor zapolni tudi s krščansko simboliko ali s povsem sodobnim pogledom in sodobno duhovnostjo.« Kot je ob tem razložil Andrej Mlakar, si prizadeva za oživitev domačije, s katere prihajajo predmeti, ki jih nato oblikuje v skulpture. »Vsak predmet ima svojo energijo, zgodovino, dušo.« Predmete, razvaline, ki so ga nagovarjali, je poskušal povezati in jim dati novo vsebino. »Začel sem zbirati stvari brez nekega koncepta ter in jih nato sestavljati in povezovati.« Kot pravi, ga likovno znanje in veselje do ustvarjanja spremljata že od otroštva. »V preteklosti sem razvijal tudi to plat svojega ustvarjanja, a sem jo potem zaradi filma zanemaril, saj film zahteva celega človeka.«

Svoje skulpture večinoma postavlja na kose lesa, a les po besedah Maje Justin Jerman ni le v vlogi podstavka, ampak lahko postane tudi osrednji element. »Ostanek kozolca ne predstavlja le poklona tesarskim mojstrom, ampak s postavitvijo spominja na Križanega.« Osrednjo vlogo je lesu dodelil recimo tudi v zanimivi skulpturi, ki jo je poimenoval Krogarski kovid. »Skrivenčeni in razcefrani del stare jablane z ostanki železa ponazarja obliko virusa z vsemi njegovimi posledicami.« Največkrat les dopolni s kosi kovanega železa – lahko so to veliki žeblji, del posode iz črne kuhinje, del kmečkega orodja ali kovano železo iz kolarskih vozov. Tretji sestavni element njegovih skulptur pa je kamen, in sicer kot robusten neobdelan kos ali oblikovan v reki, še pojasni Maja Justin Jerman in doda, da k razstavi Krogarske pripovedke težko pristopamo s strokovnim jezikom. S pripovedkami v naslovu, je poudarila, jo je »razbremenil teže in ji odprl pot do gledalca, da se z domišljijo preda njenemu pripovednemu toku in prisluhne zgovornim predmetom, ki iz preteklosti nagovarjajo sodobnost«.