Začenja se petletna sanacija

Po intervencijskih in izrednih ukrepih se na vodotokih po lanskih poplavah začenja petletno sanacijsko obdobje. Na ministrstvu za naravne vire in prostor ter direkciji za vode poudarjajo sistemski pristop.

Ljubljana – Na ministrstvu za naravne vire in prostor ter Direkciji RS za vode poudarjajo, da k urejanju vodotokov po lanskih poplavah pristopajo s sistemsko povezanimi ukrepi.

Po poplavah so takoj začeli interventne ukrepe, tem so sledili izredni ukrepi, s katerimi so odvračali neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljali pretočnost vodotokov. Zaključeni so bili do konca letošnjega junija. Kot pojasnjujejo, so za obe vrsti ukrepov skupaj namenili 172 milijonov evrov.

Zdaj se je začelo petletno obdobje sanacije na podlagi sanacijskega programa, ki ga je vlada sprejela sredi maja. Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno proti podnebnim spremembam, v petih letih namenjajo 1,32 milijarde evrov.

Obnova bo potekala različno hitro

Pri tem pa poudarjajo, da se petletno sanacijsko obdobje ne začne z izvajanjem del na terenu, temveč pripravo dokumentacije, pridobivanjem soglasij in odkupi zemljišč. »Obnova bo na posameznih odsekih potekala različno hitro, odvisno od zahtevnosti in obsega potrebnih del. Pomemben dejavnik pri tem so tudi časovne omejitve, ki jih glede izvedbe del na vodotokih določa zakonodaja, na primer zaradi drstenja rib, gnezdenja ptic in podobno,« so še pojasnili na ministrstvu in direkciji.

Kot pravijo, je nujen celovit pristop, zato bo izvajanje sanacije povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja. »S tem se preprečuje parcialna obravnava posameznih delov porečja in podvajanje izvedbe del v vodotokih. To pomeni, da je treba usklajevati ukrepe tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov (zagotovitev pretočnosti in stabilizacija poškodovanih brežin), sanacije (gre za v poplavah poškodovana območja, za katera je podlaga sprejet sanacijski program) in investicij (ki so bile načrtovane in bi bile izvedene tudi, če poplavnega dogodka ne bi bilo),« so poudarili in dodali še: »Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov.«

Kot pravijo, težijo k na naravi temelječim rešitvam, kar pomeni, »da vodi dajemo prostor, načrtujemo ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejamo struge vodotokov in gradimo vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda«.

Dodajajo tudi, da morajo biti ukrepi tudi podnebno odporni, saj zaradi podnebnih sprememb poplavni dogodki postajajo vse pogostejši.