Motoristi tvegajo precej več kot vozniki avtomobilov

Po statističnih podatkih je tveganje za smrt pri vožnji z motornim kolesom petdesetkrat večje kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Motoristične nesreče so najpogostejše ob koncih tedna, v obdobju lepega in suhega vremena in v popoldanskem času.

Kranj – V poletnih mesecih, še posebej pa ob sončnih koncih tedna, kot je ta pred nami, se poveča gostota prometa, posebej v smeri turističnih krajev. Sončno vreme in suhe ceste tudi motoriste dobesedno vabijo, da zajahajo svoje jeklene konjičke. Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) so se lani nesreče motoristov najpogosteje zgodile ravno ob koncih tedna, v obdobju lepega in suhega vremena in v popoldanskem času, vzrok za motoristične nesreče pa je najpogosteje neprilagojena hitrost.

Na motorju večje tveganje za smrt

Vožnja motorja je nevarna dejavnost, saj je po statističnih podatkih tveganje za smrt pri vožnji z motornim kolesom 50-krat večje kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Motoristi glede na podatke tujih raziskav in javnomnenjskih anket vozijo motor najbolj pogosto v prostem času, za zabavo, zaradi občutka svobode, druženja s prijatelji in tudi zaradi preizkušanja lastnih meja, kar pa so drugačni motivi kot pri vožnji avtomobila, kjer prevladujejo bolj racionalni motivi posameznika: prevoz, opravki, služba … Zato je pogosto tudi način vožnje motorja drugačen kot pri voznikih kategorije (čeprav gre lahko za iste posameznike). »V Sloveniji so najpogosteje med udeleženimi v prometnih nesrečah, v katerih utrpijo težke posledice, motoristi s športnimi motorji, ki so pogosto tudi sami povzročitelji prometnih nesreč. Športni motorji omogočajo večje hitrosti in užitek ob tveganju, vendar se morajo vozniki zavedati, da je kakršnokoli tveganje v prometu lahko usodno,« opozarjajo v AVP.

Utrujenost, slabša zbranost in vidnost

Visoke poletne temperature lahko vplivajo na zbranost in stopnjo utrujenosti pri vožnji motorja, ob ugodnih razmerah na cesti pa naj motoristi ne pozabijo, da sončno in suho vreme lahko prekinejo poletne nevihte ali celo neurja s točo, ki lahko vozne razmere v hipu spremenijo, opozarjajo v AVP.

Motoristi so na cesti slabše vidni, saj so tudi motorji ožji od avtomobila, zato v AVP opozarjajo druge udeležence prometa na dodatno pazljivost in pozorno spremljanje prometa. »Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega le trideset metrov. Vozniki morajo pozorno spremljati promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa naj pred vsakim premikom vozila preverijo t. i. mrtvi kot,« pozivajo.

Nasveti za varno vožnjo

Poglejmo še nekaj nasvetov za večjo varnost motoristov. Pred vsako vožnjo je treba preveriti tehnično brezhibnost motorja ter pnevmatik. Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola ali drugih drog, vedno pa pri vožnji uporabljajte zaščitno čelado in ostalo opremo (ščitniki, jakna, rokavice), kar velja tudi pri vožnji z mopedom ali kolesom s pomožnim motorjem do 25 km/h. Hitrost prilagodite razmeram na cesti, saj se z večjo hitrostjo povečuje verjetnost padca, podaljša pa se tudi zavorna pot. Bodite pozorni na razne neravnine, pesek ali mokro spolzko cestišče in znižajte hitrost. Vedno vozite s prižganimi lučmi in si nadenite odsevni telovnik, da boste bolje vidni in prej opazni, saj je vidnost ključna v prometu.

Ovinke raje »polagajte« na poligonu

Posebej bodite pozorni na vozila, ki zavijajo, da vas vozniki ne spregledajo, ter na tovorna vozila, da se ne znajdete v njihovem nevidnem polju. Pri zavijanju in vožnji skozi ovinke bodite pozorni na to, da s celotnim telesom ne prečkate vmesne črte (polovice vozišča). Na pot se raje kot sami odpravite v družbi več motoristov, da boste bolje opazni in da skrbite drug za drugega, nikakor pa ne tekmujte med seboj. »Polaganje« ovinkov, preizkušanje motorja in lastnih sposobnosti izvajajte raje na kakšnem varnem poligonu, nikakor pa ne na cesti, kjer so situacije težko predvidljive.