V Blejskem jezeru se je po skoraj štirih desetletjih ponovno pojavila invazivna vrsta ribe – sončni ostriž. / Foto: Toni Štiherle

Blejsko jezero pod invazijo sončnih ostrižev

V Blejskem jezeru se je letos močno povečala populacija invazivne vrste ribe, sončnega ostriža. Čeprav za kopalce te ribe niso nevarne, povzročajo škodo naravnemu okolju. Podobno invazivna je tudi školjka trikotničarka, ki jo uspešno odstranjujejo blejski potapljači.

»To ni edina riba, ki zaplava v bližino človeka in ga morda rahlo grizlja. Riba se bo sama umaknila, zato vanjo ni treba drezati niti se je ni treba bati.«

Bled – V Blejskem jezeru se je po skoraj štirih desetletjih ponovno pojavila invazivna vrsta ribe – sončni ostriž, kar povzroča skrbi med lokalnimi ribiči. Kot je pojasnil predsednik Ribiške družine Bled Samo Novak, so to vrsto prvič zaznali že leta 1973, a je po približno desetletju izginila. »Nato je štirideset let praktično ni bilo,« je dejal Novak, ki domneva, da so jo v Blejsko jezero prinesle ptice iz drugih jezer. Pred nekaj leti so znova opazili posamezne primerke, letos pa so priča pravi ekspanziji.

Raziskave o vzrokih za množično namnožitev sončnega ostriža, ki se drsti predvsem maja in junija, po besedah Novaka niso bile izvedene. »Lahko le predvidevamo, da so bili pogoji za drst idealni, kar med drugim vključuje primerno temperaturo vode. To bi lahko nakazovalo na dvig temperature Blejskega jezera. Prav tako ni jasno, ali je število plenilskih vrst rib, ki bi lahko uravnavale populacijo sončnega ostriža, zadostno,« je pojasnil sogovornik, ob tem pa dodal, da zadnjih sedem let v Blejsko jezero niso vlagali ščuke, ene pomembnejših plenilk sončnega ostriža.

Za človeka ni nevaren

Novak je zatrdil, da sončni ostriž za človeka ni nevaren. »To ni edina riba, ki zaplava v bližino človeka in ga morda rahlo grizlja. Riba se bo sama umaknila, zato vanjo ni treba drezati niti se je ni treba bati,« je opozoril. Vendar pa sončni ostriž povzroča škodo naravnemu okolju, saj se prehranjuje z ikrami drugih rib, vključno z ogroženimi in populacijsko redkejšimi vrstami. Pretežno se zadržuje v obalnem pasu, kjer je drstno območje, kar še povečuje škodo. Ribiči so tudi opazili, da je zelo agresiven pri iskanju hrane, kar med drugim negativno vpliva na navadnega ostriža. »Na nedavnem tekmovanju, ki smo ga organizirali blejski ribiči, je na pet sončnih ostrižev prijel le en navadni ostriž,« je povedal Novak.

Problem bo rešila narava

Ob tem verjame, da množični izlov in predatorske ribe težave s sončnim ostrižem ne bosta rešila. »Problem bo morala rešiti narava sama,« je poudaril. Po njegovem mnenju se bo populacija sončnega ostriža zmanjšala, ko bo njegova premnožitev dosegla točko, ko zanj ne bo več prostora, ali ko drst ne bo več uspešen.

Invazivna tudi školjka trikotničarka

Podobno invazivna kot sončni ostriž je školjka trikotničarka, s katero pa se že desetletje uspešno borijo blejski potapljači. V Blejskem jezeru se je po navedbah Janeza Andrejca, predsednika Društva za podvodne dejavnosti Bled, pojavila pred približno 15 leti. »Vsaka spolno zrela školjka sprosti milijone mladih školjk. Če bi jih pustili, da se nekontrolirano razmnožujejo, bi se njihova populacija v vodi močno povečala,« je pojasnil Andrejc.

Lahko povzroči ureznine

Blejski potapljači zato tedensko odstranjujejo školjke na 27 lokacijah, približno sedemdeset dni na leto. Kot je povedal Andrejc, se školjke pritrdijo le na trdo podlago, v mulju jih ni. »V obalnem pasu omejuje dostop kopalcem v jezero, saj je ostra kot nož in lahko povzroči ureznine,« je dodal. Školjka trikotničarka nima naravnih sovražnikov, njena trda lupina pa jo ščiti pred ribami. »Popolna odstranitev ni mogoča, saj je preveč invazivna, lahko jo le nadzorujemo, pri čemer pa smo bili doslej uspešni,« je še dejal Andrejc.

Oddajte svoj komentar

Kranj 29°

delno oblačno
vlažnost: 51 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

13/29

petek

16/32

sobota

16/33

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Naklo, 26. julij 2024

Spominska slovesnost na bistriškem klancu

PRIREDITVE / Hrušica, 27. julij 2024

Spominska slovesnost na Belem polju

OBVESTILA / Sv. Jošt nad Kranjem, 28. julij 2024

Romarska maša

IZLETI / Kranj, 30. julij 2024

Kolesarski izlet DU Kranj

IZLETI / Kranj, 1. avgust 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Kranj, 3. avgust 2024

Planinski dan invalidov

 

 
 

 

 
 
 

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 06:47, 22. julij

Pričakoval bi, da bi analizo in expertizo Gorenjci, zgornji, spodnji, osrednji, skratka Kranjci. Tko se je pa ta vlada zatekla k Primorcem. ...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 23:18, 20. julij

Jest se sploh čudim, kako nekomu pride na misel, bolnišnico v Radovljico. No, ideja je že nekaj let stara, tako, da kot se tu pravi, da novi...

Sprememba lastništva v Adrii Tehnika / 21:17, 19. julij

Ali smo Slovenci res tako slabi gospodarji, da moramo kar razprodajati naše firme? Upam, da se ne spomnijo in komu prodajo kar celo Slovenijo.

Sprostili bodo promet s traktorji / 21:14, 19. julij

Nimam nič proti, bi bilo pa lepo od kmetov, da bi, kadar nanosijo zemljo ali druge zadeve na cesto, da to tudi pospravijo za seboj.

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 07:55, 19. julij

Ne more biti regijska bolnišnica v neki vasi. Samo Kranj je primerna lokacija. V Radovljici naj pustijo neokrnjeno naravo. Sicer bo župan sl...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 22:29, 18. julij

Merker1 malo si preberi:
https://www.gorenjskiglas.si/article/20240321/PIS/240329945/1241/gorenjska-bolnisnica

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 14:19, 18. julij

Tako Radovljica kot Jesenice so za spodnji konec Gorenjske, ki je doslej nihče ni nič vprašal, pa bi moral, predaleč. Nihče se ne ukvarja s ...