Na Gorenjskem pojav zajčje mrzlice

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na naraščajoče število primerov tularemije oziroma zajčje mrzlice, ki se je v zadnjem času pojavilo na Gorenjskem, za zdaj na območju Sorškega polja.

Kranj – V Sloveniji je tularemija oziroma zajčja mrzlica redka bolezen, pri kateri je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v preteklih desetletjih letno potrdil do 54 primerov. Številke so letos, zlasti na Gorenjskem, bolj skrb vzbujajoče. V preteklem desetletju so na inštitutu zabeležili največ tri primere letno, letos pa je do 16. julija število primerov na Gorenjskem naraslo na devet. »Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija. Glavni znaki bolezni so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Lahko je prisotna tudi razjeda na koži, na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, ali pa spremembe na pljučih,« poudarjajo na NIJZ in dodajajo, da so poglavitni rezervoar bolezni poljski glodavci, katerih izločki okužijo okolico. Opozarjajo, da se bolezen na človeka največkrat prenese z vbodom okuženega členonožca (klopi, komarji, muhe), z dotikom ali ugrizom okužene živali, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil. Bakterija vstopi v telo skozi kožo in nevidne poškodbe, očesno veznico, prebavila ali pljuča.

»V trenutni situaciji na Gorenjskem je največ okužb posledica vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih. Primeri se

za zdaj pojavljajo na območ­ju Sorškega polja. Ker so za preprečevanje te bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji, prebivalce prosimo, da se držijo priporočil,« poudarjajo na NIJZ.

Bolezen se običajno pojavi od tri do šest dni po okužbi, na inštitutu pa poudarjajo pomen preventivnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjih okužb. Pri strojnih kmečkih opravilih je ključnega pomena, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta, saj to preprečuje vdihavanje okuženega prahu. Pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih, zlasti če so opazne sledi glodavcev, ter pri čiščenju drvarnic in drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja, je priporočljivo nositi kirurško masko. Med zadrževanjem v naravi NIJZ priporoča uporabo repelentov, ki ščitijo pred klopi in komarji, ki so glavni prenašalci bolezni.

Dodatni ukrepi za zmanjšanje verjetnosti okužbe s tularemijo vključujejo uporabo pitne vode iz nadzorovanih virov ali vodovodov. Voda se namreč lahko onesnaži s trupli ali izločki živali, izbruhi zajčje mrzlice pa se pogosto pojavijo na nenadzorovanih vodovodih s pomanjkljivo ali neurejeno pripravo vode. Ne smemo pozabiti niti na zamreženje oken in drugih odprtin, saj tako lahko preprečimo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč.

Inštitut poudarja tudi pomen rednega izvajanja postopkov dezinsekcije in deratizacije, predvsem če opazimo iztrebke glodavcev. Meso in živila živalskega izvora je treba pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelati, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi preprečevanju navzkrižnega onesnaženja živil, zlasti onesnaženja že očiščenih in gotovih živil. NIJZ opozarja tudi na ustrezno rokovanje z divjimi živalmi: teh se ne dotikamo, zlasti če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne. »Incidenčna stopnja za Gorenjsko letos znaša že 4,3 na sto tisoč prebivalcev, kar močno presega običajno stanje,« še poudarjajo na NIJZ in prebivalce pozivajo, naj se ob znakih okužbe takoj posvetujejo z zdravnikom.