Poroka po starem

V Bohinju je bilo ponovno živahno. V soboto je namreč v Ribčevem Lazu potekala tradicionalna prireditev Kmečka ohcet, ki jo organizira Turistično društvo Bohinj. Tokrat brez pravega para.

Začetki etnografske prireditve Kmečka ohcet segajo v preteklo stoletje, natančneje v leto 1955, ko je Jože Jeraj predlagal, da bi organizirali dogodek, s katerim bi privabili čim več obiskovalcev ter spodbudili turistični razvoj v Bohinju. Kot je pojasnil predsednik Turističnega društva Bohinj Boštjan Mencinger, je glavni namen dogodka predstaviti tradicionalne običaje. »Da ohranjamo spomin na stare čase in tradicionalne običaje, ki so jih nekdaj izvajali ob porokah. Prireditev je bila izpeljana že več kot šestdesetkrat, nekajkrat je odpadla zaradi različnih razlogov (epidemija, slabo vreme), ampak se trudimo,« je poudaril. Dodal je, da ga skrbi udeležba obiskovalcev, ki v zadnjih letih ni najboljša. »Prireditev je po mojem mnenju slabše obiskana, kot je bila pred leti. Odločili smo se, da dogodka ne bomo prestavljali; če razmere ne dopuščajo izvedbe, ga pač ne izvedemo. Veliko truda sicer vlagamo v to, da bi pritegnili ljudi in da bi Kmečka ohcet ponovno postala prepoznavna prireditev, saj je konec koncev vseeno tradicionalna. Želimo si jo obdržati, vlagamo veliko napora, bomo pa videli, kako bo v prihodnje,« je poudaril.

V treh dejanjih

Vseeno je tokratna prireditev privabila lepo število obiskovalcev, ki so prišli pogledat stare običaje in šege, povezane s porokami. Tokrat pravega para sicer niso poročili, so pa ljudsko igro ženitnih običajev, ki jih je z besedo spretno povezoval Jure Sodja, uprizorili člani Kulturno-umetniškega društva Triglav Srednja vas. Igro so sestavljala tri dejanja: pred nevestinim domom, šranga in na ženinovem domu. Prvi prizor je vezan na dejstvo, da so nekdaj v Bohinju zaklenili hišo, preden je prišel ženin po nevesto. Sledilo je kar nekaj pregovarjanja in naposled so le predali nevesto. V nadaljevanju so se obiskovalci lahko seznanili s šrango oziroma zaporo ceste. Ženin in njegovi svatje so morali vložiti kar nekaj truda, če so želeli nadaljevati pot. Zadnje dejanje je dogajanje na ženinovem domu, konec pa je takšen, kot se za tradicionalno poroko spodobi – ženin in nevesta odideta v kamrico, nadaljevanje pa je prepuščeno domišljiji. Celotna igra je potekala v bohinjskem narečju, kar naredi dogodek še dodatno poseben.

Dan poprej so sicer nameravali izpeljati tudi tradicionalno vasovanje, vendar ga žal zaradi slabega vremena niso prikazali v celoti. »Vasovanje je ženitovanjski običaj. Fant osvaja dekle in zvečer, ko se opogumi, potrka na njeno okno. Ni pa nujno, da okno odpre 'ta prava',« je še pojasnil predsednik TD Bohinj. Poleg plesa in glasbe, ki so ju za zbrane pripravili folklorniki, sta za dodatno zabavo poskrbela tudi Godba Bohinj in ansambel Igor in zlati zvoki.