Število gumbov je predstavljalo število parcel

Turistično društvo Žirovski Vrh je zadnji julijski konec tedna že tradicionalno organiziralo Praznik žetve. Dvodnevno dogajanje se je začelo v soboto ob 19. uri, ko je bila premierno uprizorjena predstava Čez sedem let vse prav pride, večer pa se je zaključil z zabavo z ansamblom Firbci. V nedeljo je igral ansambel S.O.S. kvintet.

Žirovski Vrh Sv. Urbana – Žirovski Vrh Sv. Urbana je ena od vasi, v kateri se čas vsaj za tradicionalni praznik žetve malce upočasni. Sobotni večer na prizorišče tradicionalno privabi vse generacije, rajanje traja pozno v noč. Nedeljska osrednja etnološka prireditev pa se je začela ob 11. uri, ko so se na stojnicah predstavljali različni ponudniki, na travniku ob prizorišču pa je, tako kot v soboto zvečer, potekala predstavitev kmetijske mehanizacije podjetja Lavrih. Praznik žetve slovi tudi po izjemno lepih opravah nastopajočih. »Naša folklorna skupina ima po naročilu narejene obleke po vzoru tistih iz druge polovice 19. stoletja, so replike originalnih kostumov, ki so razstavljeni v Loškem muzeju. Gre za kmečko svečano obleko, ki so si jo nadeli, ko so šli k maši, na praznovanja, svatbe. Posebnost je, da število gumbov predstavlja premožnost kmeta,« je pojasnil predsednik Turističnega društva Žirovski Vrh Štefan Bogataj. »In koliko jih ima vaša,« sem ga povprašala. Preštela sva in ugotovila, da jih ima 22. »Ta kmet je imel verjetno veliko parcel, ampak majhnih ...« se je zasmejal.

Ohranjajo tradicijo

Predsednik Turističnega društva Žirovski Vrh Štefan Bogataj je vesel, da je za njimi še ena odlično uspela prireditev. »Veseli me, da so obiskovalci zadovoljni, želimo ohranjati slovenski tradicijo in kulturo še naprej,« je povedal. Na nedeljski prireditvi so se predstavile vse njihove kulturne sekcije. »Dekliška vokalna skupina Polanska dekleta, moška vokalna skupina Zala, folklorna skupina Zala, inštrumentalna skupina Turističnega društva Žirovski Vrh in Poljanski godci. Veliko je sejemskega dogajanja. Imamo razstavni prostor kmetijske mehanizacije, kjer razstavlja domače podjetje Lavrih, prišlo je podjetje Interexport, ki je pripeljalo traktorje Fendt, tu je bloger Bobnar, ki z nami sodeluje drugo leto in nakazuje se, da bomo sodelovali še naprej. Veselim se 28. Praznika žetve,« je dogajanje minulega konca tedna opisal Bogataj in dodal, da je bil obisk nad pričakovanji in da se jim zdi najpomembnejše to, da so vse generacije obiskovalcev iz vse Slovenije zadovoljne.

Obiskovalci navdušeni

»Že sinoči sva želela priti zaradi igre in zaradi plesa, pa tudi zaradi prikaza kmetijske mehanizacije. Prikaz ročnih del je super, obudi mi spomine na to, kako sem pomagal očetu, da sva mlatila žito. Pa proso smo včasih meli; treba je imeti kovane čevlje, ata nam je pripravil lato, spodaj je dal snope, toliko časa si hodil po njej, da je slama ostala brez zrna. Super je, da naše društvo obuja tradicijo. Zdajle imava naprej še druge 'žure'. S kolesom sva se pripeljala mimo, a zvečer se vrneva,« sta nam povedala domačina Marija in Miran Oblak.

Skrbijo za novosti

Vsako leto je novost nadvse odmevna igra, ki jo je tudi letos režirala Lucija Kavčič. »Vedno skušamo nadgraditi prireditev, tudi kar se igre tiče. V letošnji igri z naslovom Čez sedem let vse prav pride smo šli v sedemdeseta leta, ker smo želeli prikazati ravno ta prehod med staro in novo dobo. Mladi bi vse zmetali proč, vse pripomočke, orodja, starejši pa bi vse hranili, češ vse je še dobro, tudi če škriplje. Želeli smo prikazati ta razkol, kako se generaciji v tem spopadata,« je razložila Lucija Kavčič. »Že lanska igra je bila čudovita, ampak letos pravijo, da je še boljša, da se je ves čas 'za smejat'.«

Avtomatizirana mlatilnica

Na Prazniku žetve vsako leto prikazujejo ročno žetev s srpom. »Že posušeno žito je treba omlatiti, prikazujemo ročno mlačev s štirimi cepci, prikažemo čiščenje žita do odvoza v mlin. Letos smo prikazali tudi avtomatizirano mlatilnico, ki je prva stopnja naprej od cepcev, stara je več kot sto let,« je pojasnil predsednik Turističnega društva Žirovski Vrh Štefan Bogataj. »Mlačev se je na tej stopnji malce avtomatizirala in olajšala delo kmetom. Kljub temu je šlo še za ročni pogon na zobnike, ampak delo je hitreje potekalo in se je več opravilo v enakem času. Želja je, da v naslednjih letih pokažemo čim več stopenj v razvoju v smislu žetve in mlačve žita, želimo si narediti čim več v smeri ohranjanja slovenske kulture, kar je tudi poslanstvo našega društva.«