Šenčurski župan osvaja zlata odličja v namiznem tenisu

Ciril Kozjek je dobro znan kot šenčurski župan, a marsikdo ne ve, da je tudi izjemen igralec namiznega tenisa. S svojim namiznoteniškim partnerjem Alfredom Voduškom sta letos postala državna prvaka, pred kratkim pa sta v Rimu na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu za veterane in rekreativce osvojila zlato medaljo.

Šenčur – V Voklem, kjer je Ciril Kozjek odraščal in tam živi še danes, je bil namizni tenis priljubljen in razširjen šport. Igrali so ga tako mladi kot starejši, kar je ustvarjalo živahno in povezano skupnost. »Zbirali smo se v domači dvorani, ki je bila zgrajena pred drugo svetovno vojno. Vsakič smo morali najprej pripraviti in očistiti parket ter zakuriti peč na drva. Mlajši smo se spoštljivo podrejali starejšim, igrali pa smo na mizah, ki smo jih izdelali sami,« se svojih začetkov v namiznem tenisu spominja Ciril Kozjek.

Čeprav njegova družina ni bila naklonjena športnemu udejstvovanju, je Kozjek vztrajal. Strast je naraščala, dokler ga poklicno izobraževanje ni prisililo, da je prekinil igranje. Po služenju vojaškega roka se je ponovno vrnil k namiznemu tenisu, vendar je v 80-ih letih prejšnjega stoletja sledil daljši, več kot dvajset let trajajoč premor, ko Kozjek ni niti enkrat prijel za lopar.

Učil se je od soigralcev

Leto 2004 pa je bilo zanj prelomno. Zaradi zdravstvenih težav in poškodb je začutil, da mu namizni tenis lahko prinese pozitivno spremembo v življenju. Prvič se je udeležil občinskega prvenstva v Šenčurju, Jurjevega turnirja, kjer ni bil uspešen. »Razočaranje je bilo veliko, a sem se vseeno vrnil k treniranju,« je dejal Kozjek. Vse odtlej je član namiznoteniške sekcije, ki deluje pod okriljem Športnega društva Šenčur. »Prijatelji so me spodbujali, treningi z Janezom Teranom, ki je bil visoko na svetovni lestvici, pa so mi pomagali izpopolniti tehniko,« je pripovedoval Kozjek.

Osebnega trenerja ni nikoli imel, bil je samouk, ki se je učil od soigralcev. »V Šenčurju imamo odlične pogoje za trening s štirimi namiznoteniškimi mizami v športnem parku. V klubu nas je 40 rekreativcev vseh starosti, a pogrešamo mlade igralce. Namizni tenis ne prinaša finančnih zaslužkov, zato je morda manj privlačen. Kljub temu bomo poskušali dobiti trenerja, ki bi bil usposobljen za učenje mladih in bi spodbudil njihovo zanimanje,« je dodal Kozjek.

Prvi vidnejši rezultat je dosegel leta 2016 na državnem prvenstvu v namiznem tenisu za rekreativce in veterane v Murski Soboti. V svoji starostni kategoriji od 65 do 69 let je postal državni prvak. Obenem je v sezoni 2015/2016 osvojil tudi skupno prvo mesto na jakostni lestvici v isti starostni kategoriji. Njegovi nadaljnji izzivi so bili mednarodni turnirji.

Vzdušje je bilo peklensko

Na enem od tekmovanj jakostne lestvice je spoznal Velenjčana Alfreda Voduška, s katerim igra v dvojicah. Lani sta postala balkanska podprvaka, letos aprila sta osvojila naslov državnega prvaka. Poseben uspeh sta zabeležila pred kratkim na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu za veterane in rekreativce v Rimu. Na njem je skupno nastopilo 6100 igralcev iz 110 držav. Med slovenskimi predstavniki je za zlato kolajno poskrbel Kozjekov partner Alfred Vodušek, ki je v kategoriji posamezno od 70 do 75 let v finalni tekmi tolažilne skupine premagal nasprotnika iz Anglije. Poleg tega sta Kozjek in Vodušek osvojila zlato kolajno v moških dvojicah. V finalu tolažilne skupine sta bila boljša od angleško-švedske dvojice.

»Bilo je res izjemno doživetje, polno pozitivne energije. Da sva zmagala v tolažilni skupini, sva morala premagati šest dvojic. S podporo slovenskih navijačev je bilo vzdušje podobno kot na nedavnem evropskem nogometnem prvenstvu – peklensko, kot pravimo. Navijali so za naju in naju bodrili, tudi ko sva izgubila kakšen set. To je velik uspeh, saj so bili igralci res vrhunski, nekateri so bili nekoč profesionalni igralci,« je poudaril Kozjek, ki se že pripravlja na nove podvige. Naslednje leto bo šel na evropsko prvenstvo, ki bo bodisi v Novem Sadu bodisi v Beogradu, leta 2026 pa se namerava udeležiti svetovnega prvenstva v Južni Koreji.

Igrati želi tudi pri devetindevetdesetih letih

Ciril Kozjek je ponosen, da je pri svojih 73 letih še vedno aktiven in odličen za mizo. Kljub številnim obveznostim, ki jih prinaša županovanje, si vedno vzame čas za trening, saj kot pravi, je treba ohranjati kondicijo, hkrati pa uriti koordinacijo rok, nog in glave. »Čas si moraš ustrezno razporediti, in če je ob tem prisotna še dobra volja, se vse da doseči,« je zatrdil Kozjek, ki bo igral, dokler mu bo služilo zdravje. »Najstarejši igralec na svetovnem prvenstvu je bil Kitajec, star 99 let, med tekmovalci sta bili tudi dve ženski podobne starosti. To je zadnja kategorija, ki jo igralci igrajo, in pričakujem, da bom nekoč tudi sam tam,« je še dodal.