S kolesi so potovali iz Švice v Slovenijo

Za dve družini Grašič to ni bilo običajno kolesarjenje, saj so hkrati obujali spomine na podoben izlet iz časov, ko so se oče Janez ter sinova Primož in Igor pripeljali iz svoje sedanje domovine Švice do Gorenjske.

Jezersko – Sredi sobotnega dopoldneva je oče Janez Grašič že malce nestrpno pogledoval na uro in na Jezerskem komaj čakal, da objame svoja sinova, njuni ženi in vnuke, ki so se skozi Železno Kaplo s kolesi bližali Gorenjski.

»Še dobro se spominjam julija leta 1988, ko smo ob moji petdesetletnici podoben podvig opravili z mlajšima sinovoma, Primožem in Igorjem. Starejši sin Janez in žena sta nato za nami prišla z avtomobilom. Bilo je res nepozabno, saj smo v osmih dneh preizkusili sebe ter spoznavali kraje in ljudi – in tega ne bom nikoli pozabil,« je pripovedoval oče Janez Grašič iz Kranja, ki je kot mlad elektroinženir z ženo šel v Švico, kjer sta si ustvarila družino. Rodili so se jima sinovi Janez, Primož in najmlajši Igor, ki bo avgusta praznoval petdeset let.

V Sloveniji je bil najbolj znan Janez, ki je v devetdesetih letih ustvarjal zgodovino slovenskega spusta in gorskega kolesarstva. Imel je tako švicarski kot slovenski potni list, bil je štirikratni državni prvak, v dresu slovenske reprezentance pa je dirkal na največjih tekmovanjih, tudi svetovnih prvenstvih. Pomagal je pri izgradnji tekmovalnih parkov, izdeloval je tudi kolesa. Vedno je navdušil s skakanjem in drugimi vragolijami, zato se ga je prijel vzdevek Grashow.

Janez Grašič mlajši je konec leta 2022 umrl v Švici, oče, ki se je po upokojitvi vrnil domov v Kranj, pa je poskrbel, da je njegov grob na kranjskem pokopališču.

Teden dni na kolesih

Tudi zato sta se brata želela na prav poseben način pokloniti pokojnemu Janezu. »Že z bratom Janezom smo načrtovali, da naredimo kolesarsko turo v Slovenijo. Načrtovali smo jo za Igorjevih petdeset let, potem ko je Janez umrl, pa so pogovori o tem potihnili. Lani ob božiču, ko smo se v Švici dobili vsi skupaj, pa je Igor spomnil na naše načrte. Hčerka me je vprašala, zakaj ne bi vzeli s seboj še njih, in takrat smo začeli razmišljati o skupni poti. Mene pač za kolesarjenje ni treba nikoli spraševati, vedno rad grem na kolo,« je povedal 52-letni Primož Grašič, ki živi v švicarskem kantonu Solothurn, na Jezersko pa se je pripeljal s kolesom, ki ga je izdelal pokojni brat Janez. Na poti so se mu pridružile žena Nicole in obe hčerki, Milene in Salome.

Tudi Igorjeva družina, ki živi v kantonu Aargau, ima rada kolesarjenje. Poleg Igorja so se na pot tako podali žena Fabian ter sin Mischa in hčerka Lynn.

Vsi so bili oblečeni v enotne drese s slovensko in švicarsko zastavo, zadaj pa so – v spomin na Janeza – nosili napis Grashow.

Turo so že z očetom naredili ob rekah po Švici in Avstriji. Imeli so dva spremljevalna kombija, v katerih so se odrasli menjali med vožnjo in v katerih so občasno tudi prespali. Sicer pa so na poti iskali mladinske domove in hotele.

Vsi skupaj so bili zadovoljni, da so opravili začrtano pot, na kateri niso imeli nobene poškodbe, pa tudi s kolesi niso imeli težav. »Švica je sploh znana kot kolesarjem prijazna država, podobno je v Avstriji. Morda turo kmalu spet ponovimo,« so bili po tednu dni kolesarjenja zadovoljni v gostišču ob jezeru na Jezerskem, kjer so si privoščili domače kosilo, nato pa so se odpeljali na Janezov grob v Kranj.

Primož je s svojo družino in Igorjevim sinom nato v nedeljo s kombijem odpotoval na morje na Mali Lošinj, Igor pa si je vzel še nekaj dni časa za kolesarjenje po Sloveniji, konec tedna pa se vrača v Švico.

»Kar verjeti ne morem, da so vsi skupaj ponovili našo pot,« je bil srečen oče Janez Grašič, ki je za vse pripravil spominske zlate kolajne.