Do poletja v galeriji tudi Oblakovi kipi

Bled – Mrakova domačija, kulturni spomenik lokalnega pomena, predstavlja pomemben primer ohranjene podeželske arhitekture. Stanovanjska hiša je premožnejša kmečka nadstropna hiša z ohranjeno črno kuhinjo in drugimi značilnimi prostori iz 17. stoletja. »Domačija z ohranjenim inventarjem in prostorsko zasnovo omogoča vpogled v nekdanji način bivanja, kmečko delo in vsakdanje življenje v vasi Rečica,« so pojasnili na Zavodu za kulturo Bled in dodali, da bo poseben pečat prostoru dodala galerija kipov akademskega kiparja Slavka Oblaka, ki je družinsko povezan z Mrakovo domačijo.

Po besedah direktorice Zavoda za kulturo Bled Lee Ferjan so doslej že obnovili kmečki sadni vrt, dvorišče in gospodarsko poslopje, ki ga bodo do konca aprila opremili še s pohištvom, do poletja pa načrtujejo tudi odprtje galerije z deli kiparja Slavka Oblaka. »Na vrtu bo postavljenih pet večjih skulptur, poleg tega pa bo v galeriji še od 130 do 150 manjših del in plastik.« Pri donaciji kipov še urejajo vse postopke z državo Nemčijo, v kateri živi Oblak. Celotna investicija v vrt, dvorišče in gospodarsko poslopje po njenih besedah znaša približno 1,5 milijona evrov. Postopne obnove se bodo nato lotili še v sami hiši, pri čemer bo prvi korak sanacija strehe. Ta čas so po njenih besedah že oddali prijave na nekaj razpisov za pridobitev sredstev za nadaljevanje obnove.

Časovna kapsula razvoja bivanja

Na raziskovanje Mrakove hiše so se obiskovalci minuli četrtek lahko podali pod vodstvom kustosinje Gorenjskega muzeja Ane Vrtovec Beno in konservatorke iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Saše Roškar. Kot je pojasnila Saša Roškar, gre za pravo časovno kapsulo razvoja bivanja. »V veži smo odkrili sledove črne kuhinje z ognjiščem, stoletje kasneje so hiši prizidali prostor z ločeno črno kuhinjo in spalno kamro, ki so jo v začetku 20. stoletja preoblikovali v belo kuhinjo. Tako hiša združuje kar tri različne tipe kuhinj iz različnih zgodovinskih obdobij.« V hiši nikoli ni bilo tekoče vode, elektrika je bila napeljana samo v pritličju. Zadnji lastniki, družina Slivnik, so v hiši živeli vse do 90. let prejšnjega stoletja. Po smrti zadnjih dveh članov je domačija kar dvajset let samevala. Po odkupu domačije s strani občine so strokovnjaki Gorenjskega muzeja popisali bogato premično dediščino – od pisemskega gradiva in koledarjev z zapisi o kmečkih opravilih do računov, ki pričajo o prodaji pridelkov blejskim hotelom ter številnih predmetov. Vse to bo morebiti lahko v prihodnosti del etnološkega muzeja, ki ga bodo uredili v hiši.

Most med preteklostjo in prihodnostjo

Srečo Vernig iz Muzejskega društva Bled je pojasnil, da so se prvi lastniki pisali Schiller. »Schiller​jev prvi otrok je bil rojen 25. decembra 1671 – to je prvi zaznamek v rodovniku, kar priča o starosti hiše oziroma se lahko domneva, da je hiša še nekaj desetletij starejša.« Po približno stotih letih je domačija prešla v last družine Slivnik, ki je posedovala obsežna kmetijska zemljišča. Urbanizacija in razvoj turizma sta kmetijo sčasoma zmanjšala, najbolj rodovitne površine pa so danes pozidane. Zadnji trije lastniki niso imeli potomcev, do njihove lastnine pa je bilo upravičenih več kot šestdeset dedičev, od katerih je občina postopoma odkupovala domačijo z gospodarskim poslopjem, da se je lahko lotila njene prenove. Mrakova domačija tako zdaj postaja prostor, kjer se prepletata dediščina in sodobna umetnost ter tako predstavlja most med preteklostjo in prihodnostjo.