Na gradu zaživela nova stalna razstava

Bled – Na Blejskem gradu je v celoti zaživela nova stalna postavitev z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad. Prvi del razstave, posvečen arheologiji Bleda in blejske okolice, si je mogoče ogledati že od lanske pomladi, zdaj pa se je mogoče sprehoditi še po prenovljenih prostorih v prvem nadstropju razstavnih prostorov, kjer predstavljajo grad kot gospodarsko, upravno in družbeno središče.

Preverili vsako podrobnost

Drugi del stalne razstave se tako posveča mnogim vlogam, ki jih je imel Blejski grad skozi zgodovino, in znamenitim grajskim osebnostim, so pojasnili na Zavodu za kulturo Bled. »Posebnost Blejskega gradu v slovenskem prostoru je, da je bil skoraj osem stoletij v rokah enega lastnika, to je briksenske škofije. Novo poglavje v zgodovini Bleda se je pisalo, ko je kralj Henrik II. izročil darovnico škofu Albuinu.« Kot so pojasnili, je bila ekipa strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije pred velikim izzivom, kako avtentično prikazati življenje na gradu skozi srednjeveška in novoveška stoletja. Blejski grad namreč ni imel ohranjenega inventarja. Po besedah vodje projekta iz Narodnega muzeja Slovenije Alenke Miškec je izdelava lutk, njihovih oblačil in opreme potekala zelo počasi, saj je bilo treba natančno preveriti vsak detajl. »Največji izziv sta predstavljali upodobitvi škofa Albuina in kralja Henrika II. oziroma prizor izročitve darovnice z začetka 11. stoletja. Slikovnih virov iz tistega časa, ki bi lahko služili kot zanesljive predloge, je namreč zelo malo, obstoječe upodobitve pa so pogosto precej stilizirane.« Pri škofu Albuinu, je razložila, so morali posebej premisliti prav vsak element – od mitre, ki je bila v 11. stoletju drugačna kot v poznejših obdobjih ali danes, do albe, ki takrat še ni imela čipk, temveč bogato vezenino iz zlatih nitk. »Takšnih podrobnosti je bilo še veliko. Pri rekonstrukciji podobe kralja Henrika II. smo si pomagali predvsem z dvema razstavnima katalogoma o njegovem življenju, izdanima leta 2002 in 2025. Najbolj smo se oprli na upodobitev Henrika II. z naslovnice kataloga iz leta 2002 ter na nekaj sočasnih upodobitev.« Nekoliko lažje delo so imeli z lutko pisarja, je priznala, saj so oblačila izobraženih mož s konca 17. stoletja precej bolje dokumentirana.

Grad kot nosilec številnih funkcij

Direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan je ob odprtju še drugega dela nove stalne razstave poudarila, da najstarejši grad v Sloveniji ni le ena najbolj prepoznavnih podob naše države, temveč prostor, kjer obiskovalec vstopi v več kot tisočletno zgodbo blejskega kota, slovenskega kulturnega prostora in evropske zgodovine. »V zadnjih letih smo s sodelovanjem, medsebojnim spoštovanjem in skupnim iskanjem rešitev uspešno izvajali prenove ter nadgrajevali vsebine, da bi obiskovalci še bolj navdušeno raziskovali Blejski grad in spoznavali življenje med obema Savama skozi raznoliko ponudbo v različnih grajskih prostorih.«​ Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel pa je poudarila, da se s tem zaključuje zgodba o gradu kot nosilcu številnih funkcij – od upravne, sodne in ekonomske do umetnostne, saj je bil obenem tudi središče okusa in mode. »Na ta način se vzpostavlja jasna rdeča nit pripovedi, ki obiskovalce vodi od začetkov poselitve na območju gradu vse do njegovega pomena skozi zgodovino do sodobnosti.«