Podrti gimnazijski sekvoji vdihnili novo življenje

Kranj – Sekvojo, ki je več kot 110 let rasla ob Gimnaziji Kranj, so morali pred dobrima dvema letoma zaradi varnosti odstraniti. Zdaj se je vrnila v nekdanje šolsko okolje, a tokrat ne kot mogočno drevo, temveč kot štiri metre dolga lesena klop, ki bo dijakom služila za posedanje, počitek in druženje. »Sekvoja ob kranjski gimnaziji kot simbol vztrajnosti in znanja, ki ga nosimo v sebi in je neodtujljivo, živi na­prej,« je ob tem poudarila profesorica Nataša Kne.

Zahteven tehnični podvig

Postavitev 403 centimetre dolgega in približno 476 kilogramov težkega kvadra je bil pravi tehnični podvig. Žerjav ga je dvignil deset metrov visoko, nato pa so ga skozi okno učilnice v drugem nadstropju previdno prenesli v šolsko stavbo. Pri zahtevnem postopku je sodelovalo od šest do osem delavcev, ki so delo opravili v eni šolski uri. Kvader zdaj stoji na hodniku med učilnicama 12 in 13, v bližini knjižnice. »Pred dvema letoma smo se morali zaradi varnosti od sekvoje posloviti. A njena zgodba se s tem ni končala. Danes se njen del vrača med nas, tokrat v nekoliko drugačni podobi,« je ob tem poudaril ravnatelj Gimnazije Kranj Aljoša Brlogar. Veseli ga, da so tako ohranili pomemben del šolske zgodovine tudi za prihodnje generacije. Sekvoja je imela posebno mesto tudi v spominih nekdanjih in sedanjih dijakov. Predsednik dijaške skupnosti na kranjski gimnaziji Jaka Stritih je poudaril, da ni pomenila le sence pred učilnico 31, temveč je bila tudi simbol pripadnosti gimnaziji. »Upam, da se bo nova sekvojina klop dobro udomačila in ostala na tem mestu vsaj še naslednjih sto let.« K vrnitvi je pomembno prispeval tudi predsednik Alumnov Gimnazije Kranj in kranjski župan Matjaž Rakovec, tudi sam nekdanji dijak gimnazije. Posebej se je zahvalil mizarskemu mojstru Domnu Ovseniku, ki je kvader izdelal in podaril šoli. Ovsenik je za njegovo izdelavo izbral zgornji del debla, pri obdelavi pa ohranil sredico, simbolično sekvojino srce. Površino je skrbno oblikoval z drobnimi vdolbinicami, ki spominjajo na lubje in simbolizirajo tok časa. Les je zaščitil s tungovim oljem, z leti pa bo postopoma temnel in pridobival vse bolj žlahten videz, kot se je izrazil, Nataša Kne pa je dodala: »Tako kot se žlahtni znanje, ki ga dijak pridobi v času svojega šolanja.« Ovsenik je postavitev klopi pospremil še z besedami: »Vesel sem, da sem pripomogel k vrnitvi sekvoje na Gimnazijo Kranj, čeprav sam nisem bil njen dijak. Bil pa sem vzgajan v duhu, da je treba dobro vračati skupnosti, v kateri živim.«

Zadnja sekvoja

Kot je spomnil ravnatelj Brlogar, so ob Gimnaziji Kranj leta 1914 zasadili vsaj deset sekvoj, vzgojenih iz semen, ki so jih pripeljali iz Amerike. Zadnjo so morali podreti 24. avgusta 2024 zaradi nevarnosti za šolsko stavbo in okolico. Nazadnje je bila na stavbo Gimnazije Kranj pripeta s štirimi jeklenicami. Sekvoja je v višino merila 33 metrov, obseg debla je bil 517 centimetrov težka je bila okrog 40 ton. »Kljub slabim razmeram je od zadnjih meritev, torej v zadnjih 25 letih njenega življenja, zrasla za pet metrov.« Na mestu, kjer je rasla sekvoja, so maturanti lanske generacije zasadili stebrasti bor. Iz semen sekvoje, ki je rasla ob kranjski gimnaziji, pa so v Biotehniškem centru Naklo vzgojili nove sadike.