Šola ostaja srce kraja

Železniki – Letošnje šolsko leto je za Osnovno šolo (OŠ) Železniki praznično, saj praznujejo 210 let šolstva v Železnikih, 60 let bralne značke in 50. letnik šolskega glasila Naše poti. Jubileje so skozi leto zaznamovali ob različnih priložnostih, praznovanje pa so zaokrožili minuli petek z zaključnim dogodkom in odprtjem razstave v galeriji Muzeja Železniki. Na sončno petkovo popoldne so učence naprej povabili na pot od šole skozi Racovnik do trga pred cerkvijo in nato skozi stari del Železnikov do plavža – torej po poti prvih začetkov šolstva, mimo hiš, kjer je nekoč potekal pouk. Sprehod so učenci obogatili z nekaj pevskimi in plesnimi točkami, predstavile so se učenke čipkarske šole, ki deluje pod okriljem OŠ Železniki, kulturni program pa so uprizorili tudi na trgu pred plavžem, kjer je potekalo odprtje razstave Osnovna šola Železniki se na ogled postavi. Razstava, ki povezuje vse tri jubileje, v galeriji muzeja poteka do 23. junija.

Šolo ustanovil župnik

Šolo v Železnikih je leta 1815 ustanovil župnik Mihael Grošelj. Prvi učitelj je bil Jakob Demšar; poučeval je do svoje smrti leta 1855. Pouk je naprej potekal v prostorih različnih hiš v bližini cerkve na Trnju, kasneje pa tudi na Racovniku in Na plavžu. Šola se je tako selila in več desetletij iskala primeren, dovolj velik prostor za vse več otrok. Učilnice so bile skromne – z lesenimi klopmi, črnilniki, veliko zeleno pečjo v kotu in malo svetlobe. »Kljub skromnim razmeram je bilo v teh prostorih nekaj izjemno dragocenega – želja po znanju in trdno prepričanje, da izobraževanje odpira pot v boljšo prihodnost,« je poudarila ravnateljica OŠ Železniki Monika Čemažar. Pa tudi, da je šola skozi desetletja rasla skupaj s krajem, se prilagajala času in premagovala številne izzive. Prestala je vojna obdobja, požar leta 1944 ter številne družbene spremembe, a kljub vsemu nikoli ni izgubila svojega bistva. Leta 1948 so Železniki dobili novo šolsko stavbo na lokaciji na Otokih, kjer stoji še danes. »Dvajset let pozneje so sledile dozidave novih učilnic, telovadnice in drugih sodobnih prostorov, ki so šoli omogočili rast ter nove možnosti za delo z učenci. V zadnjih letih se je šola še naprej razvijala in prilagajala potrebam časa,« je pojasnila ravnateljica.

Ob vseh letih razvoja, sprememb in prilagajanj novim izzivom se po njenih besedah vedno znova potrjuje, da šole ne ustvarjajo zidovi, ampak ljudje: učitelji in drugi zaposleni, učenci, starši in širša skupnost. »Šola je bila in ostaja srce našega kraja,« je poudarila.

Praznovanje jubilejnega leta na OŠ Železniki zaključujejo z omenjeno razstavo, na kateri se obiskovalec lahko sprehodi po časovnem traku razvoja šolstva v Železnikih. »Na ogled smo postavili številne izdelke učencev, fotografije medgeneracijskega sodelovanja, čipke, likovna dela in projekte, ki nastajajo v povezovanju šole z društvi ter podjetji lokalne skupnosti – in še veliko več, kar priča o bogastvu našega šolskega prostora,« je še dejala ravnateljica.

V prvem glasilu tudi intervju z Doro Plestenjak

Videti je moč stare fotografije – tudi lokacij šole, dokumente in različne predmete iz šolske zgodovine. Med zanimivejšimi vsebinami so tudi pričevanja o nekdanjem šolanju, o začetkih bralne značke in prvega šolskega glasila Naše poti. Pobudnik glasila je bil sedaj že pokojni ravnatelj France Benedik, ki je v šolskem letu 1970/71 učiteljici slovenščine Martini Sedej predlagal, da bi na šoli izdajali glasilo. Kot nam je na odprtju razstave zaupala Sedejeva, je bila Benedikove pobude izjemno vesela, saj si je tudi sama želela, da bi na šoli imeli glasilo. K sodelovanju sta povabila tudi tedanjega učitelja likovne vzgoje Franca Berčiča - Berka, ki je skrbel za tehnično urejenost in videz glasila, ter fotografski krožek, ki je že prve številke opremil s fotografijami. »In smo začeli, seveda z vnetimi talentiranimi otroki, ki jih je to veselilo,« je povedala Sedejeva, ki je bila prva mentorica glasila, prva urednica pa je bila učenka Irena Prevc, poročena Hajdinjak. Ta se med drugim spominja, da jih je ravnatelj Benedik nekaj odpeljal v Gorenjski tisk v Kranj, kjer so si ogledali, kako se tiskajo prve Naše poti. »Ponosni smo bili do neba. V prvi številki smo predstavljali poklice, in ker je bila moja mama doma iz Škofje Loke in je poznala slikarko gospo Doro Plestenjak, sem svoj prvi intervju naredila z njo.«

Med razstavljenimi Našimi potmi velja posebej omeniti tudi drugo številko glasila, posvečeno 25-letnici kovinarstva v Železnikih, za katero so dobili nagrado, ki jim je po besedah Sedejeve prinesla veliko veselja in nov elan. Za nagrado so se štirje člani uredništva odpravili v Mursko Soboto, kjer so se zbrali mladi literati in pionirji dopisniki. Pogled pritegne tudi pisalni stroj, ki so ga kupili s pomočjo denarne nagrade revije Pionir, ki jo je literarno-dopisniški krožek osvojil leta 1979, in prispevkom zveze kulturnih organizacij.

V kotičku, posvečenem bralni znački, pa lahko obiskovalec med drugim izve, da so se v Železnikih vanjo vključili v šolskem letu 1965/66, ko je statistika naštela 59 bralcev. Videti je možno tudi plakat iz leta 1993, ki je spodbujal k branju in napovedal obisk pisatelja Bogdana Novaka, pa tudi koga vse so še gostili v sklopu akcije, pred 40 leti uvedeno spominsko knjigo bralne značke, knjigo zlatih bralcev, stare zvezke za bralno značko …

Razstava prikazuje še mnoge druge šolske dejavnosti in projekte ter tudi različne izdelke otrok.