V Tržiču o pesnikih podeželja

Na simpoziju so raziskovalci osvetlili življenje in delo literarnih ustvarjalcev iz različnih slovenskih pokrajin, ki so s svojim pesnjenjem, ohranjanjem ljudskega izročila in prizadevanji za slovenski jezik prispevali k oblikovanju slovenske narodne zavesti. Dogodek, ki sta ga pripravila Tržiški muzej in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), je bil posvečen tudi 200. obletnici Kurnikovega rojstva, ki jo v Tržiču zaznamujejo letos.

Zbrane je v uvodu nagovoril direktor Tržiškega muzeja David Ahačič, ki je poudaril pomen ustvarjanja za ohranjanje kulturne dediščine in identitete. »Z ustvarjanjem ne počnemo nič drugega, kot ohranjamo, negujemo in posredujemo življenje,« je dejal in spomnil, da je bil tudi Kurnik ljubiteljski ustvarjalec, ki sta ga pri pesnjenju vodili močna ljubezen do naroda in jezika ter očaranost nad lepoto sveta. Ob tem je izrazil željo, da bi udeleženci simpozija Kurnikovo pesništvo in ustvarjalnost drugih pesnikov spoznavali na bolj oseben, človeški način ter da bi »nežnost pesniške govorice iz Tržiča ponesli na vse konce naše domovine«. Zbrane je nagovoril tudi tržiški župan Peter Miklič.

Iz Kurje vasi

Za zanimiv jezikoslovni poudarek je poskrbel podpredsednik SAZU akademik dr. Marko Snoj, ki je svoj pozdravni nagovor popestril z razlago izvora priimka Kurnik. »Da bi se človek imenoval po kurjem hlevčku, je dokaj malo verjetno – to nam laže že tipologija. Poimenovanja bivališč drugih, večjih živali, denimo konjak, kravjak, svinjak in pesjak, niso bila nikoli povzdignjena med priimke.« Razložil je, da je bil prvi nosilec priimka Kurnik najverjetneje prebivalec kraja z imenom Kurja vas ali Kurji vrh. Ob tem je opozoril na zanimivo jezikovno posebnost: pridevnik »kurji« v teh krajevnih imenih zelo verjetno ni nastal iz besede »kura«, kot bi morda sklepali na prvi pogled, temveč iz vzdevka »kur«, ki pomeni petelina.

V programu, ki ga je osnovala akademikinja ddr. Marija Stanonik (SAZU), so raziskovalci predstavili ustvarjalce iz različnih slovenskih pokrajin. Posebna pozornost je bila namenjena Vojtehu Kurniku, njegovim pesniškim oblikam in rokopisni zapuščini, zlasti pregovorom z gospodarsko, družbeno in versko vsebino. Raziskovalci so med drugim predstavili tudi gorenjske pesnike Kranjske čbelice, osvetlili delo manj znanih ustvarjalcev iz Notranjske in Dolenjske ter koroško literarno izročilo. Prispevki so segli tudi na Štajersko, v Prekmurje in Benečijo, kjer so sodelujoči obravnavali pesništvo, jezikovne prvine in izražanje narodne identitete. Simpozij je ponudil širok vpogled v raznovrstnost pesniškega ustvarjanja ter njegovo vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika in narodne zavesti, dogajanje pa se je sklenilo s kulturnim programom v Kurnikovi hiši.