Fran Serafin Lakmayer (3)

Fran Lakmayer je prevzel tudi vodenje preddvorske Hranilnice in posojilnice, na čelu katere je bil več kot enaindvajset let. Do njegovega prihoda je Hranilnica poslovala v rdečih številkah. Leto po njegovem prevzemu je že poslovala pozitivno, nato vsa leta in do konca njegovega vodenja ustvarila zajeten rezervni sklad.

V letih 1912 in 1913 je temeljito obnovil župnijsko cerkev, postavil nov kor in nove orgle. Elektrificiral je cerkev in župnišče. Pri obnovitvenih delih je bil organizator tako po finančni kot po izvedbeni plati.

V Gorenjski kroniki piše, da se je Fran Lakmayer več let pripravljal na gradnjo novega kulturnega doma v Preddvoru, ki bi služil potrebam občanov. Že leta 1930 je začel priprave za gradnjo, v katero je vključil vse obrtnike, kmete in občane, ki so sodelovali z materialom in prostovoljnim delom. Pri Zadružni zvezi je dobil brezobrestno posojilo, ki se je odplačevalo od dobička Hranilnice in posojilnice. Denarno pomoč je nakazal tudi bogoslovec in publicist Matija Šavs, rojak z Brega, sicer dekan v Minnesoti. Gradnja se je začela aprila 1931 in zaključila oktobra istega leta. Napis Ljudski dom, kot je bil novi hram kulture poimenovan, se v teh dneh, ko je novi omet odpadel, lepo vidi.

Ponovna denarna pomoč Matije Šavsa je omogočila nakup 180 stolov, ki jih je oštevilčil Lakmayer kar sam. V zahvalo za pomoč pri gradnji doma so izdelali fotografijo Matije Šavsa v naravni velikosti in jo obesili v dvorani.

Leta 1932 je bilo ustanovljeno novo gledališko in pevsko društvo, predsedoval mu je Fran Lakmayer, imelo je več kot sto aktivnih članov. Vrhunec delovanja je doseglo leta 1933 z uprizoritvijo gledališke igre Hamlet.

Žal je bilo to njegovo zadnje leto življenja v Preddvoru. Fran Lakmayer je bil kljub velikemu delu, ki ga je opravil za naš narod, tih, prijazen, nevsiljiv in predvsem skromen. Umnega čebelarja je napisal v slovenskem jeziku, čeprav je vedel, da bi mu knjiga v nemščini prinesla popolnoma drugačno slavo in bi njegovo ime postalo poznano po celotnem avstro-ogrskem cesarstvu. Prav tako je v drugi izdaji podrobno opisal čebelarjenje v AŽ panju, kar bi brez dvoma pripomoglo k uspehu.

Preddvorski čebelarji smo se zavedali, da je Fran La­kmayer veliko naredil za naš narod in je to premalo znano. Zato smo ime človeka s češko dušo in s slovenskim srcem želeli postaviti na mesto, ki mu pripada. Zato smo Čebelarsko društvo Preddvor poimenovali po njem in mu leta 2005 postavili spominsko znamenje, naravno skalo z bronastim reliefnim doprsjem v medaljonu s ploščo ob čebelarski lipi pred otroškim vrtcem Storžek.