Fran Serafin Lakmayer (1)

Fran Serafin Lakmayer se je rodil v Horinu pri Budjevicah na Češkem. Po maturi na gimnaziji v Jindrichovem Gradcu je leta 1885 prišel v Ljubljano študirat bogoslovje in je bil leta 1888 posvečen v mašnika. Prvo službo kaplana je nastopil v Hrenovicah pri Postojni, kamor je prinesel s seboj tudi prvi kranjič; tega je dobil v dar ob odhodu iz Ljubljane. Po enem letu je bil premeščen v Naklo, nato pa v Trnje na Krasu. V Naklem je čebele zapustil cerkovniku.

V Trnju se je srečal z Antonom Žnidaršičem, izumiteljem AŽ-panja, ki je imel tamkaj čebelnjak. Leta 1893 je bil premeščen v Grahovo in že v naslednjem letu je kupil nekaj košev čebel in jih naselil v kranjiče. Pet let kasneje je nastopil službovanje pri sv. Joštu nad Vrhniko in je že imel vse panje s premičnim satjem.

V Preddvoru je služboval od leta 1908 do 1929 kot duhovni svetnik. Na Sr. Beli je na zemljišču kmeta Florjana Mubija postavil vzoren čebelnjak, ki mu ga je leta 1833, ko je odšel iz Preddvora, tudi prodal. Ta čebelnjak je bil vzorčen primer po izdelavi in načinu uporabnosti za delo s čebelami. Žal se njegova dragocena dediščina ni ohranila. Leta 1933 je po neljubih dogodkih zapustil Preddvor, se upokojil in živel do svoje smrti, 24. decembra 1946, na Turnovšu na Vrhniki. Ker je bil težek srčni bolnik, se v tem obdobju s čebelami ni več ukvarjal.

Svoje prvo znanje o čebelah je pridobival v stikih s čebelarji v okolici, kjer je služboval. Takrat so le redki čebelarji čebelarili s premičnim satjem. Predvsem na podeželju o tem načinu čebelarjenja niso nič vedeli. Pismenost je bila slaba, literatura pa večinoma v nemščini. Kar je bilo napisanega v slovenščini, je bila le razlaga o čebelarjenju v kranjičih.

Že v Hrenovicah pri Postojni je razmišljal, da bi napisal knjigo o naprednem čebelarjenju, kot učbenik, ki bi ga vsi razumeli. Vendar je bil kot kaplan preobremenjen z delom, sodeloval je tudi pri ustanavljanju prosvetnih društev, hranilnic in posojilnic. Ko je postal župnik v Šentjoštu nad Horjulom, se je njegova misel o izdaji knjige začela uresničevati. Zavedal se je, da bo njegova knjiga o čebelarjenju s premičnim satjem pomagala do zaslužka marsikateremu bajtarju, kajžarju, pa tudi gruntarju. Kot vzoren, vesten čebelar je zagnano vodil čebelarske tečaje in dajal brezobrestna posojila za nakup novih panjev.