Podviga se je lotil študijsko

Biolog Žiga Ogorelec iz Kočevja je v 13. sezoni resničnostnega šova Alone premagal devet tekmecev, ko je v zahtevnih razmerah arktične divjine preživel 90 dni z zgolj desetimi predmeti. Do zmage ga nista pripeljala le znanje o naravi in iznajdljivost, temveč predvsem premišljena strategija, vztrajnost in sposobnost ohranjanja smisla v popolni samoti. Kot se je sam izrazil, je uporabil študijski pristop – njegov glavni cilj ni bila zmaga, ampak si je zastavil kopico projektov, številne stvari je želel preskusiti. Vse to mu je omogočalo, da je ohranil smisel v tem, kar je počel. Iz teh izkušenj, je prepričan, je namreč mogoče veliko izvedeti o nosilnosti okolja, vplivu človeka na naravo in mejah tega, kar okolje lahko zagotavlja.

Uspeh že to, da je bil izbran

Žiga Ogorelec je prijavo za sodelovanje v resni­čnost­nem šovu preživetja Alone poslal pred sedmimi leti, šele v 13. sezoni pa so prvič omogočili mednarodno ude­­­ležbo. Izbran je bil med več kot 60 tisoč prijavljenimi, in kot je dejal, si prav to šteje za svoj največji uspeh. Po prijavi je moral prestati intenzivno selekcijo, ki je vključevala psihološka testiranja in preverjanje različnih sposobnosti. O dokončni izbiri so ga obvestili dva meseca pred začetkom, za natančno lokacijo, na katero so jih odložili s helikopterjem, pa so udeleženci izvedeli šele teden dni pred začetkom tekmovanja. Priznal je, da priprave ob enoletnem otroku in službi niso bile enostavne. V času priprav je tudi načrtno pridobil dvanajst kilogramov, ki pa jih je izgubil že v treh tednih po prihodu v divjino. Pravila tekmovanja, je poudaril Ogorelec, so preprosta: deset tekmovalcev odpeljejo na odročno območje divjine, vsak lahko s sabo vzame deset izbranih predmetov, nato pa mora sam poskrbeti za hrano, vodo, zavetje in ogenj. Obenem mora ves čas snemati svojo izkušnjo. Zmaga tisti, ki v divjini zdrži najdlje. Kot je pojasnil, se je pri izbiri predmetov sam osredotočil na stvari, ki so predstavljale potencialno možnost, da mu prinesejo hrano. Posebno pozornost je vzbudila njegova odločitev, da s seboj ne vzame kresila. Med približno 130 dosedanjimi tekmovalci se jih je za to odločilo le sedem ali osem, se je namuznil Ogorelec in priznal, da so mu zato že takoj pripisali, da bo izpadel prvi.

Pripomoček, s pomočjo katerega je zakuril ogenj / Foto: Tina Dokl

Strateško razmišljanje

Tekmovalce so odložili na severozahodu Kanade, znotraj arktičnega kroga. Območje je bilo zaradi velike reke in njene toplotne mase nekoliko toplejše, kot bi pričakovali na tej geografski širini, je priznal. Namesto značilne tundre jih je pričakala tajga z drevesi, jezeri, rečnimi rokavi in bogatimi polji jagodičevja. Ogorelec je že od začetka razmišljal strateško. Namesto običajnega vrstnega reda preživetvenih prioritet – bivak, ogenj, voda in hrana – se je odločil za drugačen pristop. Najprej se je posvetil pridobivanju hrane in zagotavljanju vode, bivak pa je dograjeval postopoma. Za čiščenje vode je razvil lastno metodo, ki je temeljila na kapilarnem vleku. Vodo je nalil v ribiški škorenj, vanj namočil bombažno krpo in izkoristil sposobnost tkanine, da vodo vleče skozi drobne prostorčke. Tako je lahko pridobil od pet do šest litrov vode na dan, le da je kasneje uporabljal kos ponjave. Veliko energije je na začetku, ko je bilo topleje – na lokacijo so prišli v začetku jeseni –, namenil pasivnemu lovu, ribolovu in nabiranju jagodičevja. Lokacijo bivaka je izbral premišljeno, na mestu, ki je bilo obkroženo z jezeri in polji jagodičevja ter je imelo dva koridorja za živali. Pri tem se je znašel tudi v neposredni bližini medvedjega brloga, ki je bil od njegovega zavetja oddaljen manj kot deset metrov. Ogenj, brez katerega je poskušal zdržati čim dlje, je kmalu postal eden največjih izzivov. Za izdelavo pripomočka za pripravo ognja je uporabil različne vrste lesa in vratna vretenca losa.

Los pomenil pomembno prednost

Pravila igre so se povsem spremenila, je poudaril Ogorelc, ko je v bližini bivaka uplenil losa. Žival je tehtala približno 600 kilogramov, kar je pomenilo izjemno veliko količino hrane, obenem pa povsem nov izziv. Meso je moral hitro predelati in zaščititi pred kvarjenjem. »V zvezi s tem je bilo v šovu prikazane veliko drame, v resnici pa je je bilo še dvakrat toliko,« se je posmejal. Los je namreč potem, ko ga je zadela puščica, odplaval v vodo in se pozneje pojavil na drugi strani jezera. Dva dni ga je opazoval na različnih delih jezera, na koncu pa je los po nekakšnem srečnem naključju omagal v neposredni bližini njegovega bivaka. Ogorelec je moral nato opraviti izjemno naporno delo razkosavanja in sušenja mesa. Ker se je temperatura izmenično dvigovala in spuščala, je bilo ohranjanje mesa še posebno zahtevno. Pridobljena hrana mu je omogočila, da je nadaljeval tekmovanje tudi takrat, ko so razmere postajale vse težje. Pomembno je bilo tudi, da ni užival zgolj pustega mesa. Prehrano je dopolnjeval z jagodičevjem in lubjem, pri čemer je moral paziti na ravnovesje hranil in zadosten vnos maščob. Postopoma je gradil vse bolj izpopolnjen bivak, okoli 50. dneva je začel izdelovati še glineno peč z dimnikom, ki je omogočala ogrevanje prostora brez dima v notranjosti. Ko so jezera zamrznila in je led dosegel debelino približno 30 centimetrov, je ribolov postal nemogoč. Vse bolj se je moral zanašati na zaloge mesa, zajce in jagodičevje. S koncem jeseni se je namreč območje začelo spreminjati v vse bolj negostoljuben prostor. Dnevi so postajali krajši, tekmovanje je končal v polarni noči. Zunanje temperature so padle tudi pod minus 30 stopinj Celzija.

Žiga Ogorelec prikazuje območje, na katerem je potekalo tekmovanje. / Foto: Tina Dokl

Izkušnja, ki je spremenila pogled na življenje

Tekmovanje je ne le fizično, ampak tudi psihično težak preizkus. Prvi tekmovalec je recimo obupal zgolj po treh dneh zaradi domotožja, tretji po vrsti je odstopil po 14 dneh zaradi čustvenega zloma, vzroki za odstop so bili tudi zdravstvene evakuacije in posledice stradanja. Ogorelčev zadnji tekmec Aaron Barnard je vztrajal do 87. dneva, nato pa zaradi popolne psihične in fizične izčrpanosti odstopil. Ogorelec si je sam pri sebi izračunal, da bi na račun uplenjenega losa zdržal vsaj 120 dni, prav tako mu je po koncu tekmovanja ostalo še pet litrov jagodičevja. Ključno, da ni obupal, je bilo po njegovih besedah tudi to, da si je zastavil številne manjše cilje in projekte. »Približno dve tretjini zastavljenih projektov mi je uspelo uresničiti,« se je posmejal. Prav občutek smisla in osredotočenost na posamezne naloge sta mu pomagala premagovati dolge dneve samote. Da je zmagovalec, mu je sporočil njegov brat Miha, ki je 90. dan prišel v njegov tabor.

V samoti, je še zaupal publiki v gorenjevaški šoli, je imel ogromno časa za razmišljanje, tudi o tem, kaj bi moral delati drugače. A kot je priznal, je bilo najpomembnejše spoznanje, kako pomembna je družba ljudi, zato se je odločil, da bo od zdaj z družino in prijatelji preživljal bistveno več časa.