Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano / Foto: Cveto Zaplotnik
Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano / Foto: Cveto Zaplotnik
Pri nakupih cena pomembnejša od porekla
Pri odločitvah potrošnikov za nakup prehranskih izdelkov se povečuje delež tistih, ki jim je cena pomembnejša od porekla in proizvajalca. Povečuje se delež prehranskih izdelkov brez podatka o poreklu, pri izdelkih z znanim poreklom pa se zmanjšuje delež izdelkov slovenskega porekla.
Ljubljana – Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik (doma v Bohinju) je prejšnji teden javnosti predstavil analizo strukture prehranskih izdelkov, v okviru katere so lani med septembrom in novembrom pri šestih največjih prodajalcih živil na drobno popisali 3500 izdelkov – mleka in mesa, mlečnih, mesnih, pekovskih in mlevskih izdelkov, sadja, zelenjave in jajc. Pri popisu so ugotavljali, ali je izdelek oziroma njegova glavna sestavina slovenskega ali tujega porekla, ali je sedež proizvajalca v Sloveniji ali v tujini pa tudi to, ali gre za izdelek s trgovsko ali blagovno znamko.
»Pri ugotavljanju porekla izdelkov oziroma njihove glavne sestavine ugotavljamo veliko netransparentnost. Pri skoraj polovici izdelkov porekla ni mogoče opredeliti, saj po zakonodaji navajanje porekla praviloma ni obvezno, razen pri svežem mesu, sadju, zelenjavi in v primerih možnega zavajanja,« je dejal Branko Ravnik in dodal, da je med popisanimi prehranskimi izdelki z znanim poreklom delež izdelkov slovenskega porekla najvišji pri jajcih (ta so izključno slovenska), pri svežem mesu, mleku in mlečnih izdelkih (izjema so siri), jabolkih ter pri določeni zelenjavi (zelje, krompir), visok delež izdelkov tujega porekla pa je pri mesninah, testeninah, južnem sadju in posameznih vrstah zelenjave. Kar zadeva sedež proizvajalca, je bilo 60 odstotkov izdelkov slovenskih proizvajalcev, ki pa so močneje zastopani pri klasičnih trgovcih kot pri diskontnih. Slovenski proizvajalci prevladujejo pri jajcih, mesnih izdelkih, kislem zelju in kisli repi, kruhu in moki, tuji pa pri sirih, testeninah in drugih pekovskih izdelkih. Pri zastopanosti prehranskih izdelkov trgovskih znamk in blagovnih znamk proizvajalcev so ugotovili veliko razliko: medtem ko blagovne znamke pri klasičnih trgovcih presegajo 60 odstotkov, je pri diskontnih trgovcih ta delež pod 19 odstotkov.
Kakšni so glavni trendi in spremembe od podobne analize v letu 2023? Kot je pojasnil Branko Ravnik, opažajo v zadnjih dveh letih splošno nazadovanje. Povečal se je delež izdelkov brez podatka o poreklu, v številnih skupinah izdelkov se je zmanjšal delež izdelkov s slovenskim poreklom, opazen pa je porast trgovskih blagovnih znamk.
V okviru analize strukture prehranskih izdelkov so izvedli tudi anketo, v kateri so 917 potrošnikov vprašali o njihovih nakupnih navadah, razlogih za izbiro trgovcev in pogostosti nakupov v sosednji Italiji. Raziskava je pokazala, da potrošnike najbolj pritegnejo ugodne cene, akcije, popusti, lokacija ter razmerja med kakovostjo in ceno. Delež kupcev, ki jim je cena pomembnejša od porekla ali proizvajalca, se povečuje v vseh kategorijah prehranskih izdelkov. Potrošniki tudi sami zaznavajo, da se na trgovskih policah zmanjšuje obseg slovenskih izdelkov. Večina potrošnikov ne kupuje redno v Italiji, izjema so le prebivalci mejnih območij.
Prehranski varuh Branko Ravnik predlaga za zaščito domače pridelave več ukrepov, med drugim dvig konkurenčnosti, podpore zadružništvu, nov investicijski cikel v živilsko-predelovalni industriji, ozaveščanje potrošnikov o pomenu slovenske hrane, strožji nadzor nad morebitnim zavajanjem glede porekla, ugotavljanje slabih poslovnih praks in označevanje porekla glavnih sestavin izdelkov. Varuh pri tem daje živilskopredelovalnim obratom in trgovcem pobudo za prostovoljno označevanje izdelkov, s čimer bi zmanjšali delež živil neznanega porekla.