Raziskava solastništva

Kranj – Marca se je zaključil raziskovalni projekt Sodobne prakse in glavni izzivi lastništva zaposlenih v Sloveniji, izveden z namenom, da bi oblikovalcem politik in odločevalcem v javnih institucijah ponudil vpogled v potrebe podjetij, ki so v lasti zaposlenih, ter s tem omogočil oblikovanje ustreznih ukrepov oziroma sistemov za dolgoročno vzdržnost tovrstne oblike lastništva. Poldrugo leto trajajoč projekt sta sofinancirala ministrstvo za solidarno prihodnost in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, v trenutno stanje, analizo pridobljenih podatkov in pripravo priporočil pa se je poglobila raziskovalna ekipa Fakultete za družbene vede v sodelovanju s Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani.

Glede na to, da v Sloveniji ni posebnega registra vseh podjetij v lasti zaposlenih, so raziskovalci najprej pristopili k njihovi identifikaciji. Popis je zajel 28 podjetij, med katerimi so jih na podlagi uporabljenega identifikacijskega kriterija lahko izluščili šest, v katerih si nevodstveni zaposleni lastijo vsaj 25-odstotni delež podjetja. »Ta rezultat je pomemben kot prva sistematična kartografija področja, vendar ne pomeni dokončnega popisa vseh podjetij v Sloveniji, temveč minimalno empirično potrjeno jedro primerov,« so poudarili v poročilu. Iz podatkov je med drugim razvidno, da so med šesterico kar štiri gorenjska podjetja: Domel, Etiketa, Gorenjski glas in M-Sora, na širšem seznamu podjetij v lasti zaposlenih pa najdemo še Alples, domžalski Bevo (Juicy Marbles) in Domplan.

Številni izzivi pri vzdrževanju lastništva

Raziskava je pokazala, da je lastništvo zaposlenih v slovenskem prostoru kljub dolgi tradiciji delavske participacije še vedno razmeroma slabo razvito – prisotno je v omejenem številu podjetij in različnih, po kakovosti ter trajnosti precej raznolikih oblikah. Podjetja ga povezujejo predvsem z reševanjem nasledstva, krepitvijo pripadnosti, večjo odgovornostjo zaposlenih in bolj pravično delitvijo ustvarjene vrednosti. Ob tem opravljeni intervjuji potrjujejo, da se pri vzdrževanju in razvoju lastništva zaposlenih srečujejo s številnimi pravnimi, finančnimi, organizacijskimi in kulturnimi izzivi. Ključna ugotovitev je, so poudarili raziskovalci, da je sprejetje zakona o lastniški zadrugi delavcev in novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku pomemben korak naprej pri razvoju področja, vendar samo po sebi še ne zadošča za večji razmah lastništva zaposlenih v Sloveniji. »Novi zakonodajni okvir je zlasti z uvedbo lastniške zadruge delavcev ustvaril pogoje za trajno vzdrževanje široko zastavljenega lastništva zaposlenih, kar predstavlja pomemben preboj. Hkrati pa ostajajo številne ovire, ki segajo od omejene učinkovitosti davčnih spodbud in pomanjkanja prilagojenih finančnih instrumentov do nezadostne tehnične podpore ter omejenega razumevanja koristi in delovanja lastništva zaposlenih med delodajalci, finančnimi institucijami, delavci in širšo javnostjo. Uresničitev potenciala lastništva zaposlenih bo odvisna od nadaljevanja prizadevanj države in drugih podpornih institucij.«

Glavni identificirani prioritetni ukrepi so odprava davčnih ovir, razvoj specializiranih finančnih in svetovalnih mehanizmov ter krepitev izobraževalnih in ozaveščevalnih aktivnosti. »Zgolj s kombinacijo ustreznega pravnega okvira, ciljnih spodbud in dolgoročnega vlaganja v znanje ter institucionalno podporo bo mogoče zagotoviti, da bo lastništvo zaposlenih v Sloveniji iz obrobnega pojava dozorelo v pomemben element bolj vključujočega, odpornega in trajnostno naravnanega gospodarstva. To je še posebej relevantno v kontekstu t. i. srebrnega cunamija oziroma vala upokojevanja lastnikov malih in srednjih podjetij, ki bo v prihodnjih letih močno zaznamoval lastniško krajino slovenskega gospodarstva. V tem okviru lahko lastništvo zaposlenih predstavlja pomembno orodje za reševanje vprašanja nasledstva in zagotavljanje poslovne kontinuitete, ohranjanje podjetij v domači lasti, krepitev notranjega lastništva ter pravičnejšo porazdelitev sadov gospodarskega uspeha med tiste, ki podjetja dejansko soustvarjajo,« je pojasnila raziskovalna ekipa.