Vnuki črnogorskega kneza

Oglejmo si jugoslovansko kraljevo družino. Knjigo Resnica o mojem življenju Đorđa Karađorđevića iz leta 1979 je teta Marija kupila, da bi »mami čitala, ko je bila operirana v KC v Ljubljani na žolču« spomladi leta 1981. Dve leti pozneje je knjigo označila kot »samo laž, ker je bil Jurij komaj pismen in ni govora, da bi tako uglajeno spisal, in Aleksander je bil ravno popolno nasprotje opisanega«. Vseeno je knjiga zelo zanimiva, saj podrobno opisuje otroštvo nesojenega kralja Srbije na Cetinju, v hiši blizu rezidence kneza Nikole, poznejšega kralja Nikole I., ki je bil njegov stari oče po materini strani.

Črnogorski knez je bil majhne postave, oblečen v bel kmečki plašč, obrobljen z zlatom. Na glavi je nosil črnogorsko kapo, ki jo je snel le pri kosilu in kadar je stopil v cerkev. Bil je priljubljen vladar, ni dal veliko na slovesnosti in tudi mu ni bilo mar za protokol. S tujimi predstavniki in ozkim krogom gostov je sicer govoril z izbranimi besedami, po navadi v francoščini, v pogovorih s svojimi Črnogorci pa je uporabljal preprost ljudski jezik, ni bil ohol in ni poudarjal svoje premoči. Tudi Andrej Šturm ga opisuje kot zelo priljudnega. (Glej Dvorni kuhar Šturm) Delal je dolgo v noč, luč v njegovi sobi je ugasnila šele proti jutru. Veliko je potoval in odlično je poznal Evropo. Nekaj časa se je šolal v vojaški šoli Saint-Cyr. Bil je naraven in preprost, hkrati pa se je opazilo, da izhaja iz velike hiše Petrovićev, ki so prek svojih metropolitov in knezov vladali Črni gori že več stoletij. Za vnuke je imel polne žepe bombonov. Knezova žena Milena iz vojvodske družine Vukotićev, cenjene in patriarhalne, je bila lepotica tistega časa. Visoka, s pravilnimi potezami. Omožila se je zelo zgodaj, knezu je rodila tri sinove in sedem hčera. Bila je predana mati in stara mati.

Najstarejša hči kneza Nikole in kneginje Milene, Ljubica/Zorka, je bila poročena s Petrom Karađorđevićem; pisala sem že o njeni najmlajši sestri, teti Eko, ki se je poročila na savojski dvor. (Glej Otroka Lovrenca Šturma) Pri njej sta princa Karađorđević, ko so še živeli v Švici, preživljala poletja. Zorka se je vrnila iz Rusije, kjer je obiskovala Smolenski inštitut – carski internat za plemiške hčere. Imela je veliko snubcev, a se je odločila za Petra Karađorđevića, izgnanca iz neke dežele, potomca neke dinastije in pretendenta na neki prestol, na katerem je trdno sedela druga dinastija: dinastija Obrenovićev. Zorka je bila na koncu nosečnosti, ko se je spotaknila, padla po stopnicah in zaradi posledic tega padca pozneje umrla.

Peter je veliko potoval oziroma – kot je to jezilo kneza Nikolo – se je preveč ukvarjal s poveljevanjem in politiko ter je za ta namen porabil skoraj vse bogastvo Karađorđevićev.

Z očetovo sestro, teto Ido, in očetom so se Jelena, Jurij in Aleksander odpravili v Ženevo. Sprva s kočijo do Boke Kotorske, nato z avstrijsko ladjo do Trsta, potem pa z vlakom čez Milano do Ženeve. Leta 1894 so se vselili v vilo na ulici Monêtier. Angleško guvernanto na Cetinju, miss Everard, je tam zamenjala mademoiselle Cocorde, dobili so kuharico Rozo ter zakonca Métraux kot osebje.

Oče je bil veliko odsoten, kadar pa je bil doma v Ženevi, je sprejemal številne obiske. Jurij je nekoč po naključju slišal, kako se je Aleksander Obrenović v Biarritzu zaljubil v neko sporno žensko. Kralj Milan in kraljica Natalija sta zaradi tega hotela sina oženiti z neko tujo princeso, ker bi zakon z Drago Mašin povzročil hudo državno krizo.