Mira in Edo Ferenčak sta poročena že šestdeset let. Spomini na mladost, poročni dan in družinsko življenje, ki so ga obogatili hči Manja in pozneje še vnuki trojčki, so še vedno živi. / Foto: Tina Dokl
Mira in Edo Ferenčak sta poročena že šestdeset let. Spomini na mladost, poročni dan in družinsko življenje, ki so ga obogatili hči Manja in pozneje še vnuki trojčki, so še vedno živi. / Foto: Tina Dokl
Diamantni jubilej
Mira in Edo Ferenčak iz Zgornjih Bitenj sta 20. avgusta praznovala 60. obletnico poroke. Šest desetletij je pustilo nešteto spominov, od poročnega dne do veselja, ki so ga v njun dom prinesli vnuki trojčki.
Njuna skupna zgodba se je začela v Bitnjah. Edo, ki prihaja iz Škofje Loke, je takrat prišel k Mirinemu očetu popravljat avto. Pot ga je tako pripeljala tudi do Mire in iz srečanja, ki je bilo sprva povsem vsakdanje, se je počasi spletla zgodba, ki traja že šest desetletij. Edo se še danes rad spominja svojih poti v Bitnje. Kot pravi, je takrat »šel malo po svetu«, čeprav razdalja med Škofjo Loko in Bitnjami danes ne zveni prav velika. Časi pa so bili drugačni, predvsem so bile drugačne ceste. Dobro se spominja, kako slaba je bila takrat cesta, po kateri se je vozil. Ob spominih na čas pred poroko se zakonca nasmehneta tudi kakšni prigodi. Med tistimi, ki jih Edo po vseh teh letih še vedno ni pozabil, je Mirin zobobol tik pred poroko.
»Poroka je bila lepa. Najprej sva se poročila na Magistratu v Ljubljani, popoldne pa še cerkveno v Stari Loki,« sta nam zaupala. Edu se je v spomin vtisnila prav posebna podrobnost: »Avgust je bil, vreme poletno, gospod, ki naju je poročil, pa je imel volnene nogavice in opanke. Tega res ne pozabiš.« Po poročnih obredih so se odpravili na kosilo v Podvin, kjer se je praznovanje nadaljevalo v družbi domačih in svatov.
Kmalu je sledilo tudi poročno potovanje. Za pot so jima posodili fička in z njim sta se mladoporočenca odpravila proti morju – na Pag. Danes, ko so avtomobili udobnejši, ceste boljše in potovanja precej preprostejša, je takšno potovanje s fičkom že samo po sebi lep spomin na neke druge čase. Tudi Pag je bil tedaj povsem drugačen, kot ga poznamo danes. Otok, ki ga v poletnih mesecih obiskujejo množice turistov, je bil pred šestdesetimi leti veliko bolj prazen in miren. Ni bilo današnjega turističnega vrveža in množice obiskovalcev, zato sta mladoporočenca lahko uživala v miru in preprostosti tedanjega poletja. Prav zaradi tega so jima dnevi na Pagu ostali v posebno lepem spominu.
Posebno mesto v njunih spominih ima družina. V zakonu se jima je rodila hči Manja, ki je njuno življenje napolnila z novo srečo. Prav posebno poglavje v družinski zgodbi pa se je začelo s prihodom vnukov. Mira pravi, da so vnuki trojčki Primož, Gregor in Lara v hišo prinesli novo energijo. »Ko so prišli trojčki, je bilo v hiši naenkrat toliko življenja. Ob otrocih pozabiš na bolezni, na skrbi in na vse slabe trenutke. Samo vesel si,« se spominja.
Pomemben življenjski jubilej, ki sta ga praznovala 20. avgusta, sta zakonca Ferenčak zaznamovala v krogu najbližjih.