Nataša in Uroš Prevc z medaljama / Foto: Slavko Zupanc
Nataša in Uroš Prevc z medaljama / Foto: Slavko Zupanc
Maraton Franja že več kot štiri desetletja velja za največji in najbolj prepoznaven rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. Vsako leto privabi več tisoč kolesarjev iz Slovenije in tujine, ki se pomerijo na različnih trasah.
Letošnje izvedbe se je udeležilo tudi več članov Športnega društva Gorenjski glas. Največji uspeh sta dosegla zakonca Nataša in Uroš Prevc, ki sta na krajši razdalji, dolgi 97 kilometrov, osvojila drugo mesto vsak v svoji starostni kategoriji.
»Kakšnih posebnih priprav nisva imela, sva se pa letos večkrat skupaj peljala nekoliko hitreje,« pojasnjuje Uroš. Nataša je do maratona prekolesarila nekaj več kot dva tisoč kilometrov, Uroš pa še nekoliko več.
Čeprav sta oba izkušena kolesarja, je bilo pred startom prisotne nekaj treme. »Ko namestiš startno številko, te vedno malo stisne v želodcu, ker veš, da gre zares,« pravita. Na Franji je bil tudi letos tempo zelo visok. Prvi kilometri so bili izredno hitri, saj je njihova skupina do Vrzdenca, kjer se začne vzpon, vozila s povprečno hitrostjo okoli 42 kilometrov na uro. »Na klancu se potem vse postavi na svoje mesto in naredi se selekcija,« opisuje Uroš. Dodatna previdnost je potrebna tudi v zaključku proti cilju, ko utrujenost že pošteno načne koncentracijo.
Uvrstitev na zmagovalni oder je bila za oba lepo priznanje za vloženi trud. Nataša je nastopila brez posebnih pričakovanj in bila nad drugim mestom prijetno presenečena. Za zmagovalko je zaostala približno tri minute. Uroš je računal na uvrstitev med najboljših pet, a je dosegel še več. Do zmage v kategoriji so mu zmanjkale vsega štiri desetinke sekunde.
Najlepši trenutek dneva je prišel nekoliko nepričakovano. »Da sva na stopničkah, sva izvedela šele malo pred podelitvijo, ko smo bili že na kosilu,« se spominjata. Posebno zadovoljstvo jima pomeni dejstvo, da sta na zmagovalni oder stopila oba. »Morda je ravno to najlepše na koncu – da imava oba potrditev, da še nisva za v staro šaro,« se pošalita.
Pomemben del priprav na takšne preizkušnje predstavljajo tudi redna druženja Glasovih kolesarjev. Torkove in sobotne runde so odlična osnova za nabiranje kilometrov in vzdržljivosti. »Na sobotnih srečanjih je večina voženj daljših od sto kilometrov, kar je za takšne maratone nujno. Najlepše pa je druženje med vožnjo in po njej,« poudarja Uroš.
Uspešno so nastopili tudi drugi člani društva. Marijan Gros je na Veliki Franji, dolgi 156 kilometrov, s časom štiri ure in 44 minut osvojil odlično četrto mesto v svoji kategoriji. Iztok Sušnik pa je 156 kilometrov prevozil v petih urah in pol, kar pomeni, da je bila njegova povprečna hitrost nekaj več kot 28 km/h.
Kaj bi zakonca Prevc sporočila tistim, ki se še odločajo za nastop na Franji? Njun odgovor je preprost: »Poskusiti ni greh. Če ne greš, nikoli ne boš izvedel, ali ti je všeč.«