Erice, Zingaro in zadnji skok v morje

Na severozahodu se Sicilija lahko ponaša z marsičim: s srednjeveškim mestecem Erice, ki obljublja enega najlepših razgledov na obalo Trapanija, s fantastičnimi sončnimi zahodi na solinah Trapani e Paceco in z naravnim rezervatom Zingaro, kjer se v miru in tišini med mogočnimi apnenčastimi pečinami skrivajo peščeni zalivi in kjer vsakdo najde veselje zase – pa naj bo to v več deset kilometrov dolgih in zahtevnih pohodih ali pa v prav tako neskončno dolgem poležavanju na plažah turkiznega in kristalno čistega Sredozemskega morja.

Po zadnjem zajtrku v gostišču v mestecu Pizzolungo smo z Izo in Hano pot nadaljevale v strmine ozke, ovinkaste, a izredno razgledne ceste Via Erice, ki nas je v istoimensko mesto priročno izvrgla tik pred mestnimi vrati. Kulisa je bila povsem srednjeveška, skoraj pravljična. Velik obok, ki je povezoval kamnite hiške, ozke tlakovane ulice, nešteto majhnih cerkva in Castello di Venere pa so, skupaj z mandljevimi slaščicami in fantastičnimi razgledi, glavni krivci za množični naval turistov iz vseh koncev in krajev. Gneči navkljub smo v ogledu zelo uživale, si na terasi privoščile kavo in s sladko mandljevo kremo polnjeno pecivo ter pretaknile številne trgovinice z ročno izdelanim nakitom in glinenimi izdelki.

Plaža Mazzo di Sciacca, ki je bila že v začetku junija precej polna (večinoma italijanskih) turistov / Foto: Neža Markelj

Okoli poldneva, ko je ponovno pritisnila junijska vročina, smo pot nadaljevale proti plažam naravnega rezervata Zingaro. »Danes je res malo prevroče za pohajkovanje,« je misel vseh treh na glas izrazila Hana, zato smo se namesto večkilometrskega pohoda po žgočem soncu raje ustavile na plaži ob mestu Scopello, tik pred južnim vhodom v rezervat. Zanimivo je, da si je Zingaro svoje mesto med zaščitenimi naravnimi območji priboril na pobudo lokalnega prebivalstva, ki je s protesti odločno nasprotovalo izgradnji ceste okoli rta in doseglo, da je bil majhen košček severozahoda otoka leta 1981 razglašen za prvi naravni rezervat na Siciliji. In če vprašate mene, si ob zanimivih pobočjih Monte Speziale, belih prodnatih plažah in sredozemski makiji, ki jih obdaja, takšnega naziva ne bi mogel bolj zaslužiti.

Še en dan je mineval s svetlobno hitrostjo in preostanek popoldneva, ki smo ga preživele ob izmeničnem plavanju, branju in svežih arancinih, ki so, ne glede na to, ali si jih naročil v zakotnem lokalčku sredi mesta ali pa na terasi z razgledom na morje, na Siciliji vedno odlični, se je počasi začel prevešati v naš zadnji večer na otoku. V večer, ki je prinesel slovo od malega fiatka, napovedoval dobro večerjo v Palermu ter se prevesil v dolgo noč, ki smo jo preplesale v natrpanem baru blizu tržnice La Vucciria.