Solnograška jezera, 2. del

Drugi dan našega kolesarskega potepanja po Solnograškem je bil namenjen predvsem spoznavanju zgodovine in znamenitosti ob Halštatskem jezeru. Prekolesarili smo okoli 40 kilometrov, a doživetij je bilo veliko.

Od prenočišča smo se odpeljali v Bad Ischl, nekdanjo poletno rezidenco cesarja Franca Jožefa I. in njegove žene Elizabete, bolj znane kot Sisi. V središču zdraviliškega mesta ob reki Traun smo obiskali znamenito slaščičarno Zauner, ki deluje že od leta 1832. Ob njihovih slaščicah smo si privoščili kratek oddih, nato pa nadaljevali pot po promenadi skozi park Sissi. Na poti smo si ogledali še kip cesarja Franca Jožefa v lovski opravi in leseno vilo Blumenthal.

Skozi Bad Goisern smo se približali Halštatskemu jezeru in po cesti ob njegovi zahodni obali prikolesarili v Halštat. Hiše se stiskajo med jezersko obalo in strmimi pobočji. Kraj je znan po nahajališčih soli, ki so jo tu pridobivali že v prazgodovini. Po mestu Halštat se imenuje tudi halštatska kultura, ki je bila prevladujoča arheološka kultura v Evropi od 8. do 6. stoletja pr. n. št.

Z vzpenjačo Salzberg smo se povzpeli visoko nad mesto, nato pa peš nadaljevali pot do rudnika soli. Oblekli smo rudarske uniforme in se podali v podzemni svet. Večji del ogleda smo opravili peš, posebno doživetje pa so bili spusti po rudarskih toboganih, ki so poskrbeli za nekaj adrenalina in dobro voljo. Navdušilo nas je tudi podzemno slano jezero, kjer smo si ogledali predstavitev zgodovine rudarjenja.

Po ogledu smo se sprehodili še do razgledne ploščadi Skywalk, ki se dviga približno 360 metrov nad Halštatom. Odprl se nam je čudovit pogled na jezero, strma gorska pobočja in mesto, stisnjeno ob obalo.

Pogled na Halštat z razgledne ploščadi / Foto: Slavko Zupanc

Pot smo nadaljevali okoli jezera proti Obertraunu, ki leži pod gorsko skupino Dachstein. Kolesarili smo tik ob vzhodni obali, vzporedno z železniško progo. Mimo železniške postaje Hallstatt in pristanišča, od koder ladjica prevaža obiskovalce čez jezero v Halštat, smo prikolesarili do posebnega odseka poti, speljanega kot balkon nad vodo – zaradi strmih skalnih pobočij namreč ni dovolj prostora za cesto in železnico.

Prek Oberseeja in Unterseeja smo se vrnili v Bad Goisern, kjer smo prenočili. Za nami je bil dan, ko kolesarjenje ni bilo v ospredju, smo pa bolje spoznali pokrajino, ki jo je skozi stoletja oblikovalo pridobivanje soli. Čeprav smo prekolesarili le okoli 40 kilometrov, smo doživeli veliko: od cesarske slaščičarne do globin rudnika in razgledov visoko nad jezerom. Solnograška nam je pokazala, da se njeno bogastvo ne skriva le v jezerih in gorah, temveč tudi pod površjem.