Tišina, da bi muho lahko slišal

Petek, 16. oktober, je bil dan, ko so se nekdanji učenci Osnovne šole Simona Jenka Kranj zbrali, da bi zaznamovali petdeseto obletnico valete. Srečanje je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se prvič v takšni obliki zbrali učenci vseh treh razredov prve izmene. In čeprav so nekoč sedeli v istih učilnicah in se srečevali vsak dan, je bilo po petdesetih letih treba spomin na kakšen znan obraz nekoliko osvežiti. Pri tem so jim pomagale kar nalepke z imeni.

Da so se po toliko letih znova srečali, gre zasluga Nadi Grozl, Selmi Terčon in Bojani Slabe Naumov, ki so prevzele organizacijo srečanja. »Meni je bilo v osnovni šoli super. Časi so bili povsem drugačni kot danes,« je povedala Nada Grozl. Pouk je takrat potekal v dveh izmenah, kar je pomenilo, da so en teden šolo obiskovali dopoldne, naslednji pa popoldne. Kot so nam zaupale članice organizacijskega odbora, so vedno držali skupaj, saj so se poznali že iz vrtca, poleg tega pa je večina prihajala iz iste okolice.

Na sok s smetano

Čeprav je od zaključka osnovne šole minilo že pol stoletja, se številnih dogodivščin še dobro spominjajo. Nekoliko manj pa same valete, ki takrat še zdaleč ni bila tako pomemben dogodek, kot je danes. Potekala je v šolski telovadnici, kjer so jim podelili priznanja, posebnih priprav in razkošnih oblačil pa ni bilo. »Oblekli smo kavbojke, morda kakšno novo bluzo ali majico. Nič posebnega. Takrat smo bili še otroci,« so se spominjale sogovornice. Bojani Slabe Naumov je v spominu ostal predvsem zaključek tistega večera. »Po valeti smo šli na sok s smetano. To je bil res vrhunec večera,« je povedala.

Predvsem dolžnosti

Ob spominih na šolske dni je beseda nanesla tudi na učitelje, ki so nekoč uživali precej drugačno avtoriteto kot danes. »Učitelj je bil takrat učitelj. Pri nekaterih je bila v razredu takšna tišina, da bi slišal muho,« je dejala Nada. Kot so ugotavljale sogovornice, je bilo nekoč precej manj nadzora, učenci pa so se bolj zavedali svojih dolžnosti. »Danes imajo otroci veliko zaščite in veliko pravic. Mi pa smo poznali predvsem dolžnosti,« je bila jasna Bojana, Selma pa je ob tem dodala: »Nobenega eAsistenta nismo potrebovali, pa smo se vse dogovorili.« Udeleženci srečanja so se strinjali, da če bi lahko izbirali, bi se brez pomisleka vrnili v šolske klopi svojega otroštva. Petkovega srečanja sta se sicer udeležili tudi nekdanji razredničarki Marjeta Cvirn in Draguška Vlašič, medtem ko se jima tretja, Magda Rogelj, tokrat ni mogla pridružiti. Ob ogledovanju starih fotografij so obujali spomine na skupna šolska leta, hkrati pa ob prijetnem druženju ustvarjali tudi nove. Kot so še povedale članice organizacijskega odbora, bi bilo lepo, če bi se v prihodnje videvali pogosteje. In morda bodo tako na naslednjem srečanju nalepke z imeni že odveč.