Večplastna Tara

Na Pop TV nastaja nova serija, ki za zdaj ostaja večinoma zavita v tančico skrivnosti. V glavnih vlogah bosta nastopila Matej Zemljič, ki ga gledalci dobro poznajo iz uspešnice Skrito v raju, in Julita Kropec, ki je bolj znana z gledaliških odrov. Ob njiju bo zaigrala tudi naša tokratna sogovornica Tara Zupančič, Gorenjka, ki se je spomnimo predvsem kot televizijske voditeljice.

Odraščala je na Bohinjski Beli, veliko na Bledu in v Radovljici, pojasni in smeje doda, da ima za sabo kar nekaj selitev. S televizijo kot medijem je prišla v stik že zelo zgodaj. »Pri približno 15 letih sem začela snemati reklame za različne naročnike, moj prvi televizijski projekt pa je bil Popolna poroka. Takrat sem bila še delno prisotna v podjetju, kjer sem risala kozmetično pohištvo za luksuzne blagovne znamke. Kmalu zatem sem stopila v čevlje voditeljice oddaje Pop in. Vodila sem jo dve leti. Televiziji sem se posvetila stoodstotno. Potem so sledile tri »nore« sezone oddaje Zvezde plešejo, nato pa je korona prekinila vse dogajanje. Nazadnje sem posnela še oddajo Kuhinja na kolesih.«

V zadnjih letih ste se umaknili iz televizijskega ospredja, zdaj se vračate z novim projektom. Vas v prihodnosti lahko pogosteje pričakujemo na televiziji ali samo z igralsko vlogo v prihajajoči seriji Pop TV. Kaj se je v tem času v vas najbolj spremenilo in s kakšno Taro se danes srečujejo ljudje, ki so vas poznali predvsem kot televizijsko voditeljico?

Ja, po koroni ni bilo veliko priložnosti. Ponudbe so sicer bile, a mi preprosto niso bile pisane na kožo. Na televizijo se zdaj vračam v igralski vlogi, tako je. Tara je ostala dokaj enaka, je pa vmes pridobila kakšen uvid več o tem, kako pomembno je biti avtentičen, preprost in predvsem ti – ne glede na vlogo, ki jo v tem sistemu imaš. Vmes se je prebudila tudi želja po oblikovanju. Ustvarila sem svojo znamko Varishana Design & Voice, ki združuje zvočne slike, oblačila v boho in srfarskem slogu ter različne dodatke. Še vedno sem precej večopravilnostna, v zadnjem letu pa se posvečam tudi elektronski glasbi. Poleg tega sem začela delati še na radiu, tako da ... dolgčas mi res ni.

Vaša teta je bila Milena Zupančič, ena najvidnejših slovenskih igralk. Je kot oseba kaj vplivala na vaš pogled na umetnost, javno izpostavljenost in poklicne odločitve?

Moja mala teta, ja, sestrična moje mami. Mileno sem spremljala in opazovala skozi vse svoje odraščanje. Seveda smo sledili njeni poti, saj je bila izjemna tako kot umetnica ter tudi kot človek. Ves čas me je navduševalo to, da je vedno ostajala preprosta in pristna. Podzavestno sem zagotovo srkala marsikatero stvar in že od malega vedela, da sem tudi sama rojena za nastopanje. Ali je to posledica okolja in dejstva, da si nekako v bližini vsega tega, ali pa se s tem preprosto rodiš. Kri je le kri.

Vam je kdaj dala nasvet, ki vam je posebno ostal v spominu?

O moji karieri se pravzaprav nisva veliko pogovarjali. Ko smo bili skupaj, so prevladovale teme o mojih ljubeznih, njenih rožicah, sosedovih »ibungah«, kot jim rečemo pri nas. Pripovedovala nam je zgodbe iz teatra in življenja, predvsem pa smo se ob njej vedno zabavali. Da je treba življenje živeti v polnosti – to so bile njene modrosti, ki so zaznamovale naše okolje. Mi je pa v spominu ostal en nasvet, namenjen vsem igralcem, ki sem si ga dobro zapomnila in ga zdaj z novim projektom poskušam tudi udejanjiti: »Igralec mora vedno govoriti iz sebe, samo za to pač uporablja tuje besede.«

Ko imate v družini tako močno igralsko ime, se pojavijo primerjave in pričakovanja. Ste se kdaj počutili, kot da morate dokazati, da ste si svojo pot ustvarili sami?

Nikoli nisem imela takšnega občutka, niti nisem čutila tega pritiska. Pravzaprav veliko ljudi sploh ne ve, da sva v sorodu. Za to je poskrbela tudi ona, saj prav iz tega razloga ni želela, da bi se skupaj pojavljali v medijih. Nekoč mi je rekla, da si ne želi, da bi kdorkoli moje uspehe in talent pripisoval njej oziroma, konec koncev, najinemu priimku. S tem je pravzaprav skrbela zame in danes sem ji za to hvaležna, čeprav morda na začetku tega nisem povsem razumela. Pa sem se hitro naučila.

Zdaj vstopate v svet igrane serije, čeprav z nastopanjem in odrom izkušnje že imate.

Igralske izkušnje pridobiš tudi na televiziji, v oddajah, kjer je ves čas prisotno nastopanje, pa naj gre za različne skeče ali zabavne vložke. Tudi izkušnje s kamero, načinom ustvarjanja vsebin in vsem, kar sodi zraven, so del tega. Ogromno sem se naučila predvsem iz snemanja reklam, ki so bile večinoma namenjene tujim trgom. Potem pa še manjše vloge v filmu Pr' Hostar, »telenoveli« Bahir in Zahir, projekti za lokalno skupnost in podobno.

Tara Zupančič / Foto: osebni arhiv

Nam lahko kaj zaupate o svojem liku in pripravah na snemanje? Je bil to korak, ki ste si ga želeli, ali priložnost, ki vas je presenetila?

Ja, to je bila moja želja, vendar zanjo nekako ni bilo priložnosti oziroma prostora. Hvaležna sem, da sem lahko del projekta.Imam to srečo, da sem del res profesionalne zasedbe, od katere se lahko učim neposredno. Mi je pa žal, da Milene ni več, da bi me videla in morda pokomentirala moje delo. Je pa vedela, da sem dobila vlogo, in je bila zelo vesela. Zdaj v ta svet vstopam še z večjim spoštovanjem in z željo, da bi bila nekje tam zgoraj ponosna name.

Če pogledamo vašo pot od televizijskega vodenja do novih igralskih izzivov, se zdi, da si vse bolj dovolite raziskovati različne plati sebe.

Sem človek, ki si želi v življenju naučiti in doživeti vse, kar se da. Ker je življenje prekratko, da tega ne bi počeli zase. Da ne bi zares živeli. Navdušujejo me novi izzivi, nova znanja in izstopanje iz cone udobja. To me hrani in polni. Me tudi spravlja v stres, saj bi včasih moral biti dan dolg 48 ur in se ob vsem tem pogosto »srečujem sama s seboj«. A se mi kljub vsemu zdi vredno. Želim si, da bi mi to obdobje razširilo ustvarjalna obzorja, prineslo nove, izpopolnjujoče odnose z ljudmi, zadovoljstvo ob ustvarjanju nečesa novega ter korak naprej tako v karieri kot v zasebnem življenju.