Trojčki (z leve) Gregor, Lara in Primož Vovk so trideseti rojstni dan praznovali v družinskem krogu. / Foto: Tina Dokl
Trojčki (z leve) Gregor, Lara in Primož Vovk so trideseti rojstni dan praznovali v družinskem krogu. / Foto: Tina Dokl
Vovkovi trikrat trideset
Primož, Gregor in Lara Vovk iz Zgornjih Bitenj so 28. oktobra dopolnili trideset let. Čeprav jih je življenje popeljalo na različne konce, ostajajo povezani. Poleg rojstnega dne in spominov na skupno odraščanje pa jih je vselej povezovala tudi tudi ljubezen do tenisa, ki jim je bila tako rekoč poležena v zibelko.
Kako je odraščati v troje? »Zanimivo,« je dejala Lara, Primož pa je ob tem dodal, da jim nikoli ni bilo dolgčas in da je bilo njihovo otroštvo lepo. Čeprav so rojeni na isti dan, med njimi so le minute, so se njihove osebnosti že od malega precej razlikovale. »Primož je bil vedno bolj miren, z Gregorjem pa sva bila bolj nagajiva. Tako je bilo že od otroštva in nič drugače ni bilo niti pozneje v srednji šoli,« se spominja Lara. Osnovno šolo so obiskovali v Stražišču, kjer so bili sošolci, nato pa so skupaj nadaljevali šolanje na ekonomski šoli, današnji Gimnaziji Franceta Prešerna. Tudi tam so bili v istem razredu. »Z Gregorjem sva bila nato skupaj še na fakulteti, Lara pa je odšla študirat v Ameriko,« je pojasnil Primož.
Če so otroštvo in mladost preživeli skupaj, so se njihove poti po končanem šolanju začele razhajati. Prva je v svet odšla Lara, ki se ji je pri osemnajstih letih ponudila priložnost za študij v Združenih državah Amerike. »Dobila sem polno štipendijo za tenis in odšla v Ameriko, kjer sem živela pet let. Doštudirala sem finance, nato pa delala v logističnem podjetju,« pripoveduje. Pozneje se je vrnila v Slovenijo. Tudi Primoža je poklicna pot odpeljala čez mejo. Pred štirimi leti je odšel v Nemčijo, zadnji dve leti pa živi v Švici, kjer dela kot teniški trener. »Ponudila se mi je priložnost in odločil sem se, da jo izkoristim. Za zdaj se ne morem pritoževati. Vesel sem, da sem naredil ta korak,« pravi. Gregor je medtem ostal v Sloveniji, v domačih Bitnjah. Sprva sta s Primožem skupaj poučevala tenis, nato pa se je pridružil policijskim vrstam.
Čeprav imajo danes različne poklice, interese in vsak svoje življenje, jih še vedno povezuje tenis. Ta je bil pomemben del njihovega otroštva in mladosti, kar glede na družinsko športno tradicijo niti ni presenetljivo. Njihova mama Manja je bila namreč ena najboljših teniških igralk v nekdanji Jugoslaviji. »Ko smo se odločali, s katerim športom bi se ukvarjali, smo preizkusili različne športe, na koncu pa smo vsi pristali pri tenisu,« se spominjajo. Treningi so kmalu postali del njihovega vsakdana, saj so trenirali tudi od šest- do sedemkrat na teden. Pri usklajevanju šolskih in športnih obveznosti sta jim veliko pomagala stara starša. »Imeli smo srečo, da nas je dedi vozil na treninge, babi pa nam je kuhala kosila,« povedo.
Tenis je tudi danes pomemben del njihovega življenja, čeprav vsak zanj najde različno časa. Lara priznava, da lopar prime v roke precej redkeje, kot bi si želela, tudi zaradi poškodbe rame. »Zase še igram, če bi želela nastopiti na kakšni tekmi, pa bi morala najprej priti v formo,« pove. Gregor na teniško igrišče stopi vsaj enkrat na teden, občasno pa tenis še vedno tudi poučuje. Za Primoža je tenis postal poklic, saj kot trener v Švici z njim ostaja povezan vsak dan. Sicer pa imajo trojčki precej različne interese. Gregor se rad ukvarja s fitnesom, Lara rada zahaja v hribe, Primož pa se poleg tenisa ukvarja tudi z drugimi športi. Kot ugotavljajo, so si bolj kot podobni različni, tenis pa ostaja njihova skupna točka.
In kako so sprejeli vstop v novo desetletje? Lara je priznala, da se z dejstvom, da je dopolnila trideset let, še nekoliko spopada, Primož in Gregor pa nista imela posebnih težav s sprejemanjem nove številke. Čeprav je njihov rojstni dan že minil, so s praznovanjem počakali na Primoževo vrnitev iz Švice. Ob tej priložnosti so se minuli konec tedna odpravili na skupno kosilo, praznovanje pa nadaljevali v družinskem krogu.