Dežela buč pod Šmarno goro kmetija Jakopič Spodnje Pirniče občina Medvode buča buče na fotografiji Rihard Jakopič / Foto: Tina Dokl

Rihard Jakopič s svojo družino vsako jesen pričara pravo bučno pravljico. / Foto: Tina Dokl

Vstopili v Deželo buč

Na kmetiji Jakopič v Spodnjih Pirničah ljudi že od leta 2015 navdušuje Dežela buč. Pridne roke Riharda Jakopiča in njegove družine vsako leto znova poskrbijo, da pod Šmarno goro zaživi prava jesenska pravljica, polna buč, zanimivih okrasitev in domiselnih kotičkov.

Če ste se v zadnjem mesecu mudili v Spodnjih Pirničah, ste morda zakorakali tudi v prav posebno deželo – Deželo buč, ki jo zadnje desetletje postavijo na kmetiji Jakopič. Za jesensko bučno pravljico stoji Rihard Jakopič s svojo družino, ki je iz sprva povsem ljubiteljskega projekta ustvarila pravo bučno atrakcijo. »Sprva smo začeli bolj kot ne za hobi, kasneje pa je vse skupaj raslo,« nam je zaupal Rihard in dodal, da vse od semena, sadike do končnega izdelka pripravijo sami.

Družina Jakopič iz Spodnjih Pirnič že več kot desetletje z bučami, domiselnimi skulpturami in strašljivimi liki ustvarja deželo, v kateri ne manjka ustvarjalnosti, presenečenj in jesenskega veselja.

V vseh teh letih pa ni raslo le število buč, ampak tudi domiselnih idej. Danes deželo poleg seveda številnih pisanih buč raznovrstnih oblik sestavljajo tudi zanimive skulpture, strašljivi liki ter unikatni foto kotički. Jakopič nam je pojasnil, da pozimi, ko je na kmetiji manj dela, iz stiropora oblikujejo figure, jih premažejo s posebnim premazom in nato pobarvajo. Vsako leto dodajo tudi kakšno novost, pri čemer imajo pomembno besedo obiskovalci, predvsem otroci. »Odzivi so dobri, vsako leto boljši,« je bil vidno zadovoljen Rihard.

Dežela buč pod Šmarno goro kmetija Jakopič Spodnje Pirniče občina Medvode buča buče / Foto: Tina Dokl

Zanimive skulpture, ki nastajajo pod spretnimi rokami družine Jakopič, navdušujejo na vsakem koraku. / Foto: Tina Dokl

Da Dežela buč prvega oktobra zasije v vsej svoji podobi, se priprave začnejo že precej prej. »Marsikdo si ne predstavlja, koliko ur je vloženih v to,« priznava Rihard. Letos jim je nekaj preglavic povzročilo tudi vreme, saj sta suša in toča preprečili, da bi zrasla kakšna bučna rekorderka. A nič zato, buč je še vedno toliko, da so jih že zdavnaj nehali šteti, med obiskovalci pa največ navdušenja še vedno požanjejo tiste najbolj klasične, oranžne. Prav te še posebno pritegnejo najmlajše obiskovalce. Ob našem obisku smo srečali Matica in Ajdo Brankovič iz Šenčurja, ki sta nam zaupala, da imata zelo rada noč čarovnic, zato sta si prišla izbrat vsak svojo bučo. Tudi Mila Dolenc iz Ljubljane si je z zanimanjem ogledala pestro razstavo buč različnih oblik, velikosti in barv ter uživala v prijetnem jesenskem vzdušju.