Alpinistka iz prve vrste

Kranj – V Mestni knjižnici Kranj vsako leto v času Dnevov evropske kulturne dediščine pripravijo spominsko razstavo o uspešnih someščankah in someščanih, o katerih morda vemo mnogo premalo, čeprav so s svojim delovanjem segali ne le v širši slovenski, ampak tudi mednarodni prostor. Ena izmed njih je nedvomno bila alpinistka in izjemna osebnost Nadja Fajdiga (1926–1989), ki je v svojem času premikala meje ženskega alpinizma.

Letos mineva sto let od njenega rojstva. Hči uglednega kranjskega zdravnika Božidarja Fajdige je svoje življenje posvetila alpinizmu in se v pretežno moškem svetu šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja uveljavila kot ena najboljših alpinistk svojega časa tako doma kot v svetu.

Osebna zgodba in alpinistični uspehi

Razstava na plakatih spremlja Nadjo Fajdiga od njenega otroštva v Kranju in prvih alpinističnih korakov do najzahtevnejših sten Julijskih Alp, Dolomitov in francoskih Alp. Ob njeni osebni zgodbi pa sta soavtorici razstave Marjeta Gros in Jana Zeni Bešter predstavili tudi širši kontekst slovenskega ženskega alpinizma, mednarodno povezovanje alpinistk ter dediščino, ki jo je Nadja zapustila prihodnjim generacijam.

Drugi del razstave je umeščen v vitrine, kjer so na ogled izbrani predmeti in fotografije. Med njimi izstopa Nadjina alpinistična oprema, ki jo je za razstavo prijazno posodila družina Bulat, ter knjige, iz katerih sta avtorici razstave črpali podatke o njenih vzponih. Posebno mesto imajo štiri izdaje avtobiografskega romana Sfinga avtorja Anteja Mahkote, ki je prvič izšel leta 1979. Mahkota v njem opisuje svoje alpinistične dogodivščine, med katerimi pogosto srečamo tudi Nadjo Fajdiga. Bil je namreč njen najpomembnejši soplezalec in tudi življenjski sopotnik.

V eni od vitrin so predstavljeni tudi plezalni vozli, ki jih je pripravil Robert Kralj, gorski reševalec in inštruktor Gorske reševalne službe Tržič.

Med alpinisti cenjena kolegica

Različne podatke in dokumente o Kranjčanki sta avtorici razstave pridobili v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enoti Kranj. »Povezali pa smo se tudi z družino Bulat, ki je bila za razstavo pripravljena odstopiti predmete iz Nadjine plezalne opreme in njene fotografije, veliko sva s kolegico črpali iz knjig Sfinga Anteja Mahkote in različnih objav ter tudi njenih člankov v Planinskem vestniku, za pomoč pa sva se obrnili k muzejem in institucijam, ki se ukvarjajo z alpinizmom,« pove Marjeta Gros in dodaja, da je eden od panojev namenjen tudi mednarodnemu Združenju Rendez-vous Hautes Montagnes, katerega prva predsednica je bila.

»Znala je več jezikov, prevajala je različna besedila o alpinizmu in imela številne mednarodne povezave. O tem govori tudi pismo, ki ji ga je pisal njen prijatelj Reinhold Messner in ga objavljamo na razstavi.« Leta 1970 je namreč Nadjo prosil za informacije o razvoju ekstremnega alpinizma v tedanji Jugoslaviji.

Med letoma 1956 in 1964 je bila vodilna alpinistka v svetovnem merilu, plezala je smeri šeste težavnostne stopnje. Plezala je v slovenskih Alpah, Dolomitih in francoskih Alpah. Pri nas je tudi smer, poimenovana po njej, Deržaj - Fajdiga, ter vodi na Malo Goličico. V slovitem leksikonu Lexikon der Alpen (Toni Hiebeler, 1977) je avtor med vsemi slovenskimi alpinisti Nadji Fajdiga posvetil največ prostora. Razstava bo na ogled do 22. oktobra.