Češka

Enkrat daleč nazaj je znanka rekla: »Ko se končuje dopust poleti, greva z možem rada na Češko.« Dobro se spominjam, kako debelo sem jo tedaj pogledala in rekla: »A kar na Češko, to pa ni tako blizu.« Ona me je še bolj debelo pogledala nazaj in dejala: »Na Češko kočo sem mislila.« Ženska je šla konec avgusta rada na Češko kočo. Tam je vedno lepo. Poleti, ko so skale tople in dostopne, je še bolj privlačno. Tudi mi gremo pogosto na Češko kočo. Če ni druge izbire, je ta vedno v igri. In čisto res je, da je vse pogosteje v igri, saj je hitro in lahko dostopna in predvsem je do Jezerskega pol ure vožnje z avtom in že si v čisto »ta pravih« skalah. Enako blizu in hitro dostopni so tržiški hribi, če se podaš v Lom ali na Košuto. Pomembno je, da ni gneče in ni dolge vožnje. In predvsem se ni treba voziti skozi Bled v Bohinj, to je res neprijetno. Tako smo se podali letos že vsaj tretjič na Češko kočo, ker je to izbira v zadnjem trenutku in smo vedno zadovoljni. Govorim v množini, praktično pa sedaj skoraj vedno hodiva sama, saj so otroci vsi od doma. V začetku septembra sva torej obiskala Češko. Sonce obsije kočo šele okrog poldneva. Septembra je velika razlika ali si v senci ali na soncu. Vračala sva se po poti proti Ledinam. Tam je senca. Je severna stran in pod skalami, zato mora biti prijetno hladno predvsem v poletni vročini. Kadar odkrijem kaj novega v sicer znanem okolju, sem vedno vesela. Ko gledam tole kočo, si mislim, graditi koče danes je razmeroma preprosto. Če ne drugače, vse pripeljejo s helikopterjem in žičnico. Včasih so vse prinesli z rokami. Bili so res pogumni, odločni, zavzeti. Vse so izklesali gor v hribih. Si ne predstavljam, kako bi bilo to danes. Zelo podpiram domačine, da v Ravensko Kočno niso speljali elektrike. Pravilno je, da so postavili zapornico in zaračunajo parkirnino oziroma vstop v dolino in do parkirišča za pristop v hribe. Zakaj bi tam potrebovali elektriko, če največji porabnik energije, tovorna žičnica, lahko deluje na agregat. Če domačini zmorejo brez elektrike, zakaj bi jo nudili tujim obiskovalcem. Ljudi v gorah je vedno več, naj plačajo vstop in parkirnino. Nudijo jim urejeno parkirišče in stranišče – in to je dovolj. Če ne bomo vsaj malo regulirali in postavili omejitev, nas bodo tujci povsem preplavili. Obiskovalci Češke koče so s celega sveta in iz cele Slovenije, vsaj tako je bilo videti po registrskih tablicah avtomobilov, pa tudi pri mimoidočih planincih je bilo slišati precej tuje govorice. Gosti in turisti, so blagoslov in težava obenem. Tisti, ki se ukvarjajo s turizmom, od njih živijo. Drugi, ki se ne preživljajo s turizmom, jih ne marajo. Radi imajo mir. Povsem normalno in tako razmišljajo ljudje na Bledu, v Bohinju, Kranjski Gori in še kje drugje.