Črtomir, Bogomila, Savica, strip

»Valjhún, sin Kajtimára, boj krvávi // že dolgo bije za kršansko vero, // z Avreljam Droh se več mu v bran ne stavi.« To so prvi trije verzi Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici, ki so se mnogim generacijam v spomin zabeležile in tam ostale od takrat, ko so se v osnovni šoli morali Uvod naučiti na pamet. »Uvod na pamet, Krst pa v branje,« so domače naloge predpisovale učiteljice slovenščine.

Poleg Sonetnega venca, morda tudi popularne Zdravljice, odkar je ta s samostojno slovensko državo postala državna himna, je Krst pri Savici brez dvoma ena najpomembnejših Prešernovih pesnitev, ki jo je začel pisati v drugi polovici leta 1835 in jo dokončal ter objavil pomladi naslednjega leta. Kasneje jo je pesnik posvetil svojemu iskrenemu prijatelju in zaupniku Matiji Čopu, ki je leta 1835 utonil v Savi.

Literarni kanoni v stripu

V Zavodu Škrateljc že od leta 2018 pripravljajo knjižne izdaje, ki najbolj znane zgodbe slovenske literarne zgodovine prinašajo v stripovski obliki. »Gre za zgodbe, ki so nas naredile kot narod, nas zaznamovale v preteklosti in nas zaznamujejo tudi danes. Zanima nas, kaj skozi stripovsko estetiko prinašajo našemu bralcu, kaj prinašajo za današnji čas, in lahko rečem, da smo vedno znova presenečeni, kako aktualni smo,« poudarja dr. Uroš Grilc, soustanovitelj in direktor Škrateljca, in dodaja: »A naši stripi niso le knjige, saj se njihova zgodba vedno nadaljuje v literarnih večerih, tudi predstavah, kot je recimo Reformatorji.«

V Škrateljcu so tokrat za izziv izbrali Prešernov Krst pri Savici, ki je interpretacijo v stripovski obliki dobil z avtorskim tandemom, piscem Boštjanom Gorencem - Pižamo in ilustratorjem Jako Vukotičem. Za strokovno podstat stripa, s katero bralcu odpirata širši pogled na pesnitev in stripovsko priredbo, sta poskrbela literarna zgodovinarja dr. Janez Vrečko in dr. Aljoša Harlamov z esejema Bogomilina vera in Črtomirova mistika in Večni dvoboj Črta in Mira.

Stripovska zgodba morda razkriva ozadje Krsta

Kako se je Boštjan Gorenc - Pižama lotil velikega izziva, epa, ki je zaznamoval slovensko literarno zgodovino? »Priznam, da sem se že v prvih pogovorih, ko sta se za stripovsko različico načrtovala romana Pod svobodnim soncem in Bobri, jaz izbral Krst pri Savici. Medtem ko sta Goran Vojnović in Tadej Golob morala v stripovsko formo stisniti dokaj obsežni besedili, je bila moja osnova precej krajši Krst pri Savici,« v zanj značilnem duhovitem tonu svojo izbiro pojasni Gorenc. »Prešernov ep seveda vsi poznamo, ampak ali ga poznamo dovolj dobro? Odločal sem se, ali naj grem v veren prenos Prešernovega besedila ali ga morda upam pregnesti in ga v stripu predstaviti na svoj način. Obveljala je slednja. Zato tudi že na prvi strani stripa piše 'prosto po Prešernu'.«

Pisec stripovske zgodbe z dodatnim besedilom razvije pripoved, s katero na neki način spremlja zapisano v epu, saj želi priti v drobovje pesnikove zgodbe, pri čemer seveda skrbno sledi zakonitosti stripovskega žanra. »Strip zahteva akcijo in Črtomir se na neki točki razcepi na Črta in Mira. Prvi prepričuje, naj ostane zvest svojim očetom, drugi pa, naj se pusti krstiti. Potem se tu pokaže še moč ljubezni do Bogomile ...« pove Boštjan Gorenc, ki v uvodnem delu v stripovsko zgodbo vključi tudi Prešerna, ki se nekoliko v strahu pusti prepeljati na Blejski otok, prav tako pa pesniku nameni zaključek stripovske zgodbe. Naj ponovno spomnim: tisto leto je utonil Matija Čop.

Spoznavanju Črtomira in Bogomile ter ljubezni, ki se razvije med njima – na otok ne prihaja le zaradi prinašanja darov boginji Živi – sledi krvavi del stripa iz Uvoda h Krstu pri Savici, ki se izteče pod slapom Savica.

Ilustrator Jaka Vukotič je v Škrateljcu tako rekoč hišni avtor, s svojo risbo je oplemenitil že več stripov. Stripovske literarne naracije, od romantične ljubezenske zgodbe do krvavega vojskovanja ter Črtomirovega notranjega boja in iskanja odločitve, naj ostane zvest očetom in poganski veri ali naj izbere krščanstvo, se je risar lotil zelo premišljeno. »Posamezne dele sem razdelil že z barvami, romantični in razmišljujoči del je v zelenem, boj je sivo-črn z obilo rdeče. Epski del 'ne boj, mesarsko klanje' se mi je kot risarju zdel najbolj zanimiv, so mi pa tudi sicer prostorske risbe zelo blizu,« pojasnjuje Vukotič, da je naštudiral nekaj malega tudi posamezne lokacije, čeprav je bojno polje okrog Ajdovskega gradca predimenzionirano glede na resnično lokacijo.

Za dodatni razmislek o pesnitvi in stripu

Stripu sledita dve spremni besedi. V prvi, Bogomilina vera in Črtomirova mistika, dr. Janez Vrečko bralca poglobljeno popelje skozi analizo in primerjavo Prešernovega Črtomira in Homerjevega Ahila ter utemelji koren Črtomirovega junaštva. V drugi, Večni dvoboj Črta in Mira, Aljoša Harlamov pojasni kontekst nastanka Krsta pri Savici in pomena tega, da literaturo danes interpretiramo, tudi skozi stripovsko dramaturgijo in estetiko.

»Prešeren, Cankar in Kosovel so trije literati, ki so preskočili desetletja slovenske literature in so ujeli sočasje z ostalim svetom. Krst pri Savici je eno najbolj branih in interpretiranih slovenskih literarnih del in pokaže vso tragiko slovenskega naroda. Imamo dve zelo različni interpretaciji, katoliško desno in levo, med katerima ni pomiritve. Besedilo je bilo zelo preroško v času, ko se je izoblikovalo slovensko nacionalno gibanje,« pojasnjuje dr. Aljoša Harlamov, ki stripa ne označuje za parodijo. Nasprotno, oba avtorja sta se trudila pokazati vmesne scene, ki pri Prešernovi pesnitvi, glede na njeno zgradbo, umanjkajo. »Strip pokaže vmesne prostorčke, razvoj ljubezni med Črtomirom in Bogomilo je prikazan fantastično. Vsak bralec bo razumel, kako so potekale stvari v Prešernovem Krstu.«

»Izhodiščni motiv pri moji raziskavi je primerjava med Homerjem in Prešernom. Ljubezen med Bogomilo in Črtomirom je izenačena z grškim junakom Ahilom in njegovo največjo ljubeznijo Brizejdo,« tematiko svojega besedila povzema dr. Janez Vrečko in v njem temeljito razdela relaciji junak – ljudstvo, vera – ljubezen, tudi odnos do narave. »Pri analizi Krsta večinoma izhajamo s stališča krščanstva in pozabljamo na element poganstva, ki je v Krstu zelo pomemben.«

Strip je France Prešeren in sta Boštjan Gorenc - Pižama ter Jaka Vukotič, pesnitev v besedilu in stripovska zgodba v oblačkih. Na branje in gledanje.