Prezrti škofjeloški slikar

Čeprav muzej praviloma ne slavi rojstnih dni umetnikov, je tokratna izjema logična, saj gre za človeka, ki je na toliko različnih načinov prispeval k temu, kar se v Škofji Loki tudi dandanes dogaja, je pojasnila direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj. Gre za enega najpomembnejših, a dolgo premalo poznanih umetnikov, je dodala. Košir je bil prvi akademsko izobražen slikar iz Škofje Loke, mojster akvarela, izjemen opazovalec narave in natančen graditelj likovnega prostora, ki je v komaj 33 letih ustvaril opus, po katerem ga danes uvrščamo med ključne predstavnike škofjeloške umetnosti prve polovice 20. stoletja. Bil je prvi akademsko izobražen slikar v Škofji Loki, eden pomembnejših škofjeloških krajinarjev, ustanovni član Muzejskega društva Škofja Loka in umetnik, ki je v slovensko umetnost vnesel tih, a prepričljiv pogled na krajino. Košir je bil zaslužen tudi za to, da je bila Škofja Loka peto mesto v Sloveniji, ki je dobilo svoj muzej. V grajski kapeli je njegovo življenje predstavila kustosinja muzeja Anabel Černohorski. Razložila je, da se je slikar šolal na Akademiji za umetnost v Zagrebu in po diplomi leta 1929 postal profesor risanja. Služboval je v Ljubljani, Slavonskem Brodu, na Ptuju in nazadnje v Kranju. Umetniško je pripadal obdobju nove stvarnosti, ki je poudarjala plastičnost, predmetnost in stik z ljudskim izrazom. Košir je v ustvarjanju ostal zvest realističnemu slogu, ki je še posebno opazen v portretih in tihožitjih. »Zanimivo je bilo prebrati, da med njegovimi portreti prevladujejo otroški, ker odrasli niso želeli tako realnih predstavitev,« je povedala. Samostojne razstave slikar ni dočakal.

Pobudo za praznovanje njegovega ustvarjanja sta dala zakonca Megušar, sedanja lastnika Koširjevega mlina, hiše, kjer je bil slikar rojen in ki ga je močno zaznamovala, saj je njegov opus tesno povezan z rojstnim okoljem. Škofja Loka in reka Sora sta bili njegova neizčrpna vira navdiha. »Rojen je bil tako blizu vode, da ga je ves čas spremljala v njegovih delih,« je razložila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič. Naslikal jo je v akvarelu, olju ali grafiki – in prav v upodabljanju njenih odsevov, gibanja in svetlobe je dosegel svoje največje mojstrstvo. Kritiki so ga že v času življenja opisovali kot »tihega iskalca lepot«, ki je znal naravo ujeti »resnično živo in umetniško«. Koširjevo življenje je prekinila bolezen. Zaradi tuberkuloze je zapustil službo in se vrnil v domači mlin, kjer je 28. septembra 1939 umrl, star komaj 33 let.

Ohranjenih je veliko njegovih pejsažev s Ptuja, iz Kranja, Golnika in Škofje Loke. Loški muzej hrani 18 njegovih del, devet oljnih slik, drugo pa so manjše risbe in akvareli. Na razstavi so v ospredje postavili pet del: V mlinu, Puštalski most, Kapucinski most, Jez na Sori in Most nad Kokro. Praznovanje njegovega rojstva je s filmsko glasbo zaokrožil še Harmonikarski orkester Glasbene šole Škofja Loka pod umetniškim vodstvom prof. Jerneja Hostnika. Kot je poudarila direktorica muzeja, je pomembno, da umetnostni zgodovinarji prepoznajo vrednost manj znanih slovenskih umetnikov in jih skozi razstave predstavijo javnosti. In France Košir je bil eden tistih, ki so ga morali ponovno odkriti.