Devetdeset let dr. Ernesta Petriča

Dr. Ernest Petrič / Foto: Tina Dokl

Devetdeset let dr. Ernesta Petriča

V sredo, 18. novembra, bo profesor, diplomat, ustavni sodnik, politik in častni občan Tržiča praznoval devetdeseti rojstni dan.

Kranj – Dr. Ernest Petrič, rojen 18. novembra leta 1936 v Tržiču, kjer je tudi častni občan, sicer pa tudi politik, minister leta 1972 odstavljene vlade Stanete Kavčiča, univerzitetni profesor, diplomat in sodnik ter predsednik Ustavnega sodišča, bo v sredo, 18. novembra, dopolnil 90 let! Čeprav je vselej pronicljiv intelektualec in pravnik kot profesor in diplomat videl veliko sveta, je njegov ljubljeni dom Slovenija, še posebej pa Tržič, kjer se je rodil. »Bil sem in ostajam ponosen Tržičan,« je povedal v pogovoru, ki je bil objavljen v Tržiškem glasu, ki je izšel ob stoletnici mestnih pravic. Na slovesnosti je bil prav dr. Ernest Petrič glavni govornik.

Dr. Ernest Petrič je bil rojen 18. novembra leta 1936 v Tržiču. Po končani osnovni šoli v Tržiču je z odliko maturiral na kranjski gimnaziji. Leta 1960 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in za diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado. Leta 1965 je doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Že nekaj let živi na Bledu.

Življenje in njegove preizkušnje so dr. Ernestu Petriču izostrile pogled na svet, na medčloveške odnose in na dogajanje doma v Sloveniji. »Zame v odnosih med ljudmi ni pomembno, ali se nekdo strinja z mojimi stališči ali se ne, ampak se mi zdi bistveno, kakšen človek je nekdo, ali je poštenjak in mož beseda. Demokracija ni sistem, v katerem moramo misliti vsi enako, ampak sposobnost, da ljub različnosti zmoremo živeti drug ob drugem, ob pravilih, ki smo si jih sami postavili. To daje demokraciji, v kateri se spopadajo ideje in tako iščejo najboljše rešitve, posebno moč. Le tako lahko napredujemo. Vzemimo za primer Evropo, ki je, čeprav je bila majhna v primeru s svetom, vladala svetu dvesto, tristo let. Sprostila se je, dovolila različna mnenja, cesarji in kralji niso več odločali sami, ampak so imeli svetovalce, nastajala je demokracija, ki je dovolila različna mnenja in sprejela vladavino prava, neodvisnost sodišč in enakopravnost žensk, v dobro vsega človeštva,« je med drugim povedal v že omenjenem pogovoru za Tržiški glas. »Bodimo srečni, da je naša generacija uspela z ustanovitvijo svoje države in da smo gospodar na svoji zemlji. Zato moramo biti do nje odgovornejši, saj je to naša skupna država,« je še povedal.