Iz zlatih časov slovenske grafike

Največji prostor v Čopovi rojstni hiši zadnjih nekaj let v poletnih mesecih namenjajo tudi likovnim razstavam. V Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica pri njihovi pripravi pogosto sodelujejo z Andrejem Jemcem, priznanim slikarjem, grafikom in profesorjem, Prešernovim nagrajencem, od lanskega leta tudi častnim občanom Žirovnice. Častni naziv in umetnikovo devetdesetletnico so lani ob tem času zaznamovali z razstavo njegovih del. Andrej Jemec je dal pobudo tudi za tokratno razstavo, ki predstavlja znamenito grafično mapo Grafika Ljubljana '71, prvo grafično mapo, izdano ob ljubljanskem grafičnem bienalu leta 1971.

Razstavljena je tudi originalna grafična mapa Grafika Ljubljana '71. / Foto: Igor Kavčič

Grafična mapa vsebuje dela 15 vrhunskih slovenskih umetnikov, ki so s svojim ustvarjanjem zaznamovali slovensko in mednarodno likovno umetnost. Popelje nas v čas, ko je slovenska grafika dosegala svetovni ugled, Ljubljana pa postajala eno najpomembnejših središč grafične umetnosti v Evropi. V grafični mapi je s po enim delom sodelovalo 15 umetnic in umetnikov. Dela so v Čopovi hiši razdelili na polovico, tako so v juliju na ogled grafike, ki so jih ustvarili Janez Bernik, Bogdan Borčić, Riko Debenjak, Dževad Hozo, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Gorazd Šefran in Karel Zelenko. V avgustu sledi drugi del razstave s sedmerico grafik, ki so jih podpisali Jože Horvat - Jaki, Kiar Meško, Metka Krašovec, Lojze Logar, Vladimir Makuc, France Mihelič in Marjan Pogačnik.

V ozadju grafične mape in del, ki so na ogled, pa je nedvomno ime še enega pomembnega Žirovničana, pobudnika in dolgoletnega organizatorja Grafičnega bienala Ljubljana Zorana Kržišnika.

Iz krajev pod Stolom v Ljubljano in svet

Zgodba o tem, kako je pred 55 leti nastala pobuda za grafično mapo, je še posebno zanimiva in prav Andrej Jemec je njen neposredni akter. »Z Zoranom Kržišnikom sva se takrat vozila iz Ljubljane v njegovo Žirovnico, kjer si je v Selu gradil hišo z galerijo, jaz pa sem tudi iskal primerno zemljišče, kjer bi si postavil hišo. Na eni takih voženj se nama je utrnila ideja in zgolj v nekaj kilometrih med Medvodami in Jeprco dozorela v vseh posameznostih, da bi v sklopu grafične razstave še istega leta naredili tudi grafično mapo s predstavitvijo slovenskih grafikov. Zoran je pozval 15 izbranih avtorjev, take že z mednarodnimi nagradami, vključil pa je tudi nekaj predstavnikov mlajše generacije. Vsi smo se odzvali povabilu, natisnili smo eno svojih grafik v nakladi petdeset izvodov, dodanih pa je bilo še 16 grafičnih map, po ena za vsakega od nas in organizatorja akcije Zorana,« se spominja Jemec, ki je pripravil delo v takrat še sveži tehniki sitotiska.

Pogled v malo galerijo velikih del slovenske grafike / Foto: Igor Kavčič

V katalogu k razstavi je o nastanku in pomenu grafične mape Grafika Ljubljana '71 spregovorila dr. Nadja Zgonik, žirovniškega rojaka Zorana Kržišnika pa je predstavil direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman. »Zorana Kržišnika s to razstavo simbolno vračamo v Žirovnico, od koder ga je kot enega pomembnih soustvarjalcev slovenske umetniške scene pot peljala v Ljubljano in kasneje v svet. Bil je eden ključnih ljudi slovenske moderne umetnosti,« je o enem velikih imen krajev pod Stolom povedal Koman in dodal, da je izhajal iz znane družine Kržišnik, njegov ded po očetovi strani, gostilničar Anton Kržišnik - Trebušnik, pa je bil legenda stare Žirovnice.

Na odprtju razstave so o Zoranu Kržišniku predvajali tudi dokumentarni film iz arhiva RTV Slovenija in Arhiva Republike Slovenije, ki osvetljuje življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih kulturnih menedžerjev in promotorjev sodobne umetnosti.