Nikoli ni pomislil, da bi odnehal

Ivan Janez Hribernik iz Potoč pri Preddvoru je nedavno uspešno zaključil študij na ameriški vojaški akademiji West Point in pridobil čin poročnika. V njegovem letniku je bilo med skupaj tisoč kadeti le 15 mednarodnih, v svoji generaciji je bil edini Slovenec. Na akademijo je bil leta 2022 izbran po zahtevnem selekcijskem postopku, Slovenska vojska pa je do danes na West Point napotila osem kandidatov. »Prvi je diplomiral leta 2001, jaz kot osmi 25 let pozneje.« Ivan Janez Hribernik je torej osmi Slovenec, ki je diplomiral na tej prestižni vojaški akademiji.

Odraščal je v številni družini kot najmlajši od osmih otrok. Komaj pet let je bil star, ko je v požaru tragično preminil njegov oče, znani zdravnik in homeopat dr. Tomaž Hribernik. Za vojaško pot pa ga je morda vseeno navdihnila tudi družinska tradicija. »Oba dedka sta se borila med drugo svetovno vojno. Po očetovi strani je bil dedek Ivan Hribernik partizanski zdravnik, po mamini je bil dedek Janko Lacko v partizanih v Srbiji, po koncu vojne pa je služil v jugoslovanski vojski kot častnik s činom majorja. Tudi moj stric Marjan Hribernik je služil kot rezervni častnik v jugoslovanski vojski in pozneje deloval v Teritorialni obrambi med slovensko osamosvojitveno vojno,« pripoveduje danes poročnik Hribernik.

Kako pa je odraščanje v veliki družini vplivalo na vaš značaj in vrednote, ki vas spremljajo še danes?

Odraščanje v veliki družini je bilo zame nekaj povsem običajnega, saj drugačnega življenja nisem poznal. Kot otrok sem bil najbolj povezan z mamo Elenko. Še danes sem ji izjemno hvaležen za vso podporo, ki mi jo je nudila. Bila je med tistimi, ki so bili najbolj veseli, ko sem dobil priložnost za študij na West Pointu, in je bila vedno moj največji podpornik. Z večino bratov in sester imam dobre odnose, posebej pa sem povezan z bratoma Miho in Markom. Marko je dirigent in direktor SNG Opera in balet Ljubljana, Miha pa dela kot manualni terapevt v Potočah. Po očetovi smrti sta oba pomembno vplivala na moje odraščanje in vrednote. Marko mi je vedno stal ob strani, mi svetoval in pomagal, kadar sem to potreboval, in še danes mi predstavlja velik osebni vzor. Moj največji vzornik pa je Miha. Ob požaru, v katerem smo izgubili očeta, je rešil mene, sestro in še enega brata iz goreče hiše. Brez njegovega poguma danes verjetno ne bi bil tukaj. Čeprav je le osem let starejši od mene, je vedno skrbel zame. Pred očetovo smrtjo mu je obljubil, da bo pazil name, in to obljubo je držal vse življenje. Od njega sem se naučil discipline, spoštovanja, ponižnosti in delovnih navad. Njegov nasvet mi še danes pomeni več kot katerikoli drug. Čeprav sem ponosen, da sem uspešno zaključil West Point, mi največ pomeni, da me je Miha izbral za botra svoji hčerki Izabeli. Od vseh nazivov in funkcij, ki sem jih pridobil, mi je ta najljubši in nanj sem najbolj ponosen.

Kdaj pa ste prvič slišali za West Point?

Za West Point sem prvič slišal pri pouku zgodovine v srednji šoli. Že od približno 14. leta sem si želel postati častnik Slovenske vojske. Vedel sem, kaj West Point predstavlja, nisem pa vedel, da lahko tudi slovenski kandidat dobi priložnost za študij na tej akademiji. Ko sem izvedel za možnost prijave, sem se brez pomisleka prijavil. Če sem iskren, nisem pričakoval, da bom sprejet, vendar sem se odločil dati vse od sebe in nekako mi je uspelo.

Se spomnite trenutka, ko ste izvedeli, da ste bili sprejeti?

Zelo dobro. Bil je 13. marec 2022. Ko sem se zjutraj zbudil, me je v elektronski pošti čakalo sporočilo z West Pointa. V navdušenju sem najprej opazil le besedo congratulations (čestitke). Kaj se je dogajalo naslednjih nekaj minut ... vem le, da sem bil neizmerno vesel in da sem novico takoj delil z mamo in bratom Miho.

Ste kdaj med študijem pomislili, da bi odnehali ali izbrali lažjo pot?

Med študijem je bilo veliko težkih dni, vendar nikoli nisem resno pomislil, da bi odnehal. Na West Pointu te predvsem na začetku namenoma postavljajo pred zahtevne preizkušnje, ki te prisilijo, da se vprašaš, ali si pripravljen vztrajati. Na ta način izločijo tiste, ki niso pripravljeni dati vsega od sebe in se popolnoma posvetiti študiju ter poznejši vojaški službi. Velikokrat sem slišal stavek: »You chose to be here, you can quit any time.« (Sam si se odločil biti tu, kadarkoli lahko odnehaš, op. p.) Sam nikoli nisem pomislil, da bi se predal ali odnehal.

Kaj vas je ob prihodu na West Point najbolj presenetilo?

Odnos Američanov do mene kot tujca. Pričakoval sem, da bodo do mene bolj zadržani, vendar je bilo ravno nasprotno. Moji vrstniki, drugi kadeti, podčastniki, častniki in tudi civilisti so me sprejeli zelo spoštljivo. Cenili so dejstvo, da sem kot tujec prišel študirat na eno najzahtevnejših vojaških akademij na svetu. Sicer pa veliko ljudi v ZDA ne ve natančno, kje je Slovenija, ali pa zanjo še niso slišali. Tisti, ki jo poznajo, o njej govorijo z velikim spoštovanjem. Srečal sem številne vojake in častnike, ki so med svojo kariero obiskali Slovenijo ali sodelovali s Slovensko vojsko. Prav vsak je pohvalil lepoto naše države ter profesionalnost in delavnost slovenskih vojakov. Iskreno lahko tudi rečem, da nisem srečal nikogar, ki bi imel slabo mnenje o slovenskih vojakih. Tisti, ki so z njimi sodelovali, so jih vedno opisovali kot zelo usposobljene, zanesljive in profesionalne. Še posebno so cenili dobro izobrazbo Slovencev ter naše znanje angleškega jezika.

West Point je znan po vzgoji voditeljev. Kaj po vašem mnenju loči dobrega vodjo od slabega?

Po mojem mnenju je dober vodja predvsem nekdo, ki se zna prilagoditi različnim situacijam. Znati mora presoditi okoliščine in razumeti, kaj določen trenutek zahteva. Če situacija zahteva hitro odločitev, jo mora sprejeti odločno in nato samozavestno izvesti; če pa ima na voljo več časa, mora znati prisluhniti drugim mnenjem in upoštevati dobre predloge ljudi okoli sebe. Dober vodja se zna zanesti na svoje podrejene, a končni cilj vodje ni zgolj uspešno opravljena naloga, temveč tudi razvoj ljudi, za katere je odgovoren.

Poročnik Ivan Janez Hribernik / Foto: Borut Cirnski, Slovenska vojska

Veliko ljudi je že slišalo za West Point, redki pa dejansko vedo, kaj ta akademija v resnici predstavlja. Marsikdo ima samo predstavo iz filmov. Kako bi vi nekomu takemu na kratko pojasnili, kaj West Point dejansko je.

West Point velja za eno najuglednejših vojaških akademij na svetu. Njeno poslanstvo je izobraževanje in usposabljanje bodočih častnikov ameriške vojske. Študij traja štiri leta in je izjemno zahteven. Kadeti imajo zelo malo prostega časa, saj poleg akademskega programa opravljajo še intenzivna vojaška usposabljanja in športne aktivnosti. Poletni meseci so ravno tako namenjeni terenskim urjenjem, vojaškemu usposabljanju in razvoju voditeljskih sposobnosti. Kadeti izberejo sicer svojo študijsko smer, vendar morajo vsi opraviti temeljne predmete s področij matematike, biologije, ekonomije, politike in drugih ved. Sodelujejo pri različnih športih, obiskujejo pa tudi vojaške predmete s poudarkom na taktiki in vodenju. Akademija od kadetov zahteva odličnost na akademskem, vojaškem in fizičnem področju. Prav ta celovit pristop je eden od razlogov, da akademija uživa tako velik ugled, saj njeni diplomanti niso le akademsko uspešni, ampak so tudi zelo samozavestni ter fizično močni.

Iz Amerike ste se vrnili s činom poročnika in nedavno podpisali pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski. Kje se vidite v prihodnosti?

Kot poročnik bom odgovoren za vod, ki običajno šteje približno 36 pripadnikov. Skupaj bomo izvajali usposabljanja in opravljali različne vojaške naloge. Avgusta bom sicer ponovno odpotoval v ZDA na tečaj IBOLC (Infantry Officer Basic Leadership Course), kjer se bom dodatno usposobil za častnika pehote. Po vrnitvi v Slovenijo še ne vem, kje bom razporejen, veselim pa se, da bom lahko služil Slovenski vojski in svoji domovini.

Se nadejate kakšnega posebnega izziva v prehodu v aktivno vojaško službo?

Zagotovo bo prehod prinesel številne izzive, a se jih veselim, saj verjamem, da bom zaradi njih postal boljši častnik. Največji bo prilagoditev slovenskemu vojaškemu sistemu, ki se v marsičem razlikuje od ameriškega. Najbolj pa se veselim dela z vojaki in podčastniki. Prepričan sem, da imajo ogromno znanja in izkušenj in se od njih lahko veliko naučim.

Kakšen nasvet bi dali mladim Slovencem, ki sanjajo velike sanje, a niso prepričani, da jim lahko uspe?

Moj nasvet je preprost: ostanite ponižni, spoštujte druge ljudi in se naučite trdo delati. Veliki uspehi se začnejo z majhnimi dejanji. Način, kako opravljate vsakodnevne naloge in živite svoje življenje, je pogosto pomembnejši od posameznih velikih dosežkov. Prav dobre navade so tiste, ki vas na dolgi rok pripeljejo do uspeha.