O življenju oglarjev in vlogi oglarstva

Kranjska Gora – »V preteklosti je Zgornjesavsko dolino zaznamovalo železarstvo, ki je bilo nenasiten porabnik oglja. Kadilo se je iz nešteto kop, še danes pa jih prižigajo v Rutah, Zgornji Radovni in na Koroški Beli. Razstava Oglje – črna moč fužin prikazuje zgodovino in pomen oglarstva v industriji, proces kuhanja oglja, kdo so bili oglarji in kako so živeli,« je na ogled razstave Oglje – črna moč fužin popeljala avtorica Špela Smolej Milat, kustodinja za etnologijo v Gornjesavskem muzeju Jesenice, ki je razstavo pripravil v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom. »Oglje so kuhali na več kot 1.500 kopiščih na Mežakli, Jelovici, Pokljuki in v Zgornjesavski dolini, kjer so oglarji od pomladi do pozne jeseni bivali v zasilnih bivališčih, kožaricah. Tudi prehrana oglarjev je bila skromna, saj so bili to predvsem kajžarji, ki so doma komaj vzredili kakšnega prašiča za zabelo sicer enoličnih žgancev, polente ali močnika. Obrok so navadno poplaknili z ječmenovo kavo,« je opisala Špela Smolej Milat.

Oglje je bilo stoletja edino gorivo pri proizvodnji kovin, vse od bakrene dobe do intenzivne industrijske rabe v 19. stoletju. A kot dodaja avtorica razstave, je z uvedbo Siemens-Martinovih peči in koksa za taljenje rude uporaba oglja skokovito upadla. Danes je v splošni rabi predvsem na piknikih, v medicini in kozmetiki ter kot filter. »A vse kope še niso ugasnile, to staro znanje oživljata Društvo oglarjev OR in Kulturno društvo Možnar, ki sta tudi nosilca enote nesnovne dediščine, vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.« Še danes pa na oglarstvo spominjajo številna ledinska imena, kot so Kopiše, na Kopišah, pri Kopišarju, za Akom ... Razstava bo na ogled do 7. junija.