Prav priskutno je že bilo

Kmalu je spoznala moškega, ki ji je pomagal, da se je zaposlila v sistemu SCT-ja, pri Ivanu Zidarju, to je tisti, ki je kasneje zaslovel po aferi Čista lopata.

Jolanda nadaljuje: »Plača ni bila slaba, in ker sem znala varčevati, sem bila kar zadovoljna. Naj povem še to, da sva z Markom vse do danes, kar čudi tudi mene, ohranila stike. Doštudiral je na neki drugi fakulteti, se poročil, ima veliko družino. Žena ve zame, pa me ne mara preveč, hehe.

Okoli leta 2008 je v SCT-ju ogromno ljudi izgubilo službo, česar nisem mogla razumeti, saj se mi je zdelo, da smo držali Boga za brado. Eden od sodelavcev mi je predlagal, da se mu, ker sem nemško govorila tekoče, pridružim pri sorodni firmi v Avstriji. Poslovila sem se le od sina in izginila za tri leta.

Na Dunaju sem spoznala Petra, ki je bil član politične stranke nekega Haiderja, ki je malo pred tem umrl v prometni nesreči. Bil je ločen, zelo načitan in zabaven moški. Na motorju sva prepotovala celo Evropo. Imela sva tudi 'motoristično poroko', ki pa uradno ni bila priznana.

Kljub pomanjkljivi izobrazbi so mi v firmi dali priložnost za vodstvene položaje. Razmišljala sem celo, da bi si v nekem manjšem kraju v smeri Slovaške, kjer so bile nepremičnine precej cenejše kot kje drugje, kupila hišo. Kljub zahtevni službi, ki je trajala od jutra do večera, sem bila zelo zadovoljna. Tudi s Petrom sem se nekako umirila in mi drugi moški tudi zaradi časovne stiske niso bili dosti mar. Potem pa so se začele pojavljati malenkosti, kot so izgovori, odsotnosti in telefonski klici, na katere ni odgovarjal. To me sicer ni motilo, vendar me je začelo nekje v ozadju vse bolj razjedati. Ker pa nisem hotela spet izpasti kot tista, ki dela dramo, sem raje molčala. Nekega dne, ko sem prespala pri njem (še zmeraj sva živela ločeno), sem v gori starih časopisov čisto po naključju našla kuverto, ki sem jo brez posebnega razloga odprla. V njej so bili računi, vezani na neko članstvo. Sprva nisem razumela, kaj bi lahko bilo, potem pa sem začela povezovati stvari in sem ugotovila, da gre za klub, kjer je imel plačljivo članstvo za 'performance', na katerih so ženske za denar izpolnjevale določene, zelo perverzne seksualne potrebe. Kljub vsemu me je najdba precej šokirala. Sploh potem, ko sem ta 'perverzni klub' preverila na internetu. Med sodelavci sem poiskala mlajšega računalniškega frika, ki je vdrl v Petrov profil – in mu seveda dobro plačala za molk.

Res me je zanimalo, kakšne so njegove skrite seksualne potrebe. Verjemite, ni mi bilo lahko, ko sem ugotovila, da ga privlačijo zelo mlada dekleta. Vse bi mu odpustila, tega mu pa nisem mogla. Ko je konec tedna prišel k meni, mu nisem nič razlagala, ampak sem mu samo pokazala ovojnico in nekaj natisnjenih fotografij. Ni zanikal, kar me je najbolj prizadelo, saj bi mi bilo verjetno lažje, če bi se vsaj poskušal zlagati.

Rekel je, da to nima nobene zveze z mano, da je to njegov način 'sproščanja notranjega jaza', da v tem klubu ni čustev, zaradi česar naj najin odnos ne bi bil ogrožen. Poslušala sem ga in imela občutek, kot da govori o nečem povsem običajnem. Bilo je skoraj tako, kot da bi razlagal, kam hodi na fitnes. Takrat sem spoznala, da morava iti narazen.

Ni šlo za ljubosumje, ampak za to, da njegovih potreb nisem razumela in jih tudi nisem želela sprejeti. Ne prvič in ne zadnjič se nisem trudila, da bi se prilagodila. Zaradi njega sem za seboj podrla tudi tiste mostove, ki jih ne bi smela.

Naslednjih nekaj dni sem bila tiho in sem razmišljala predvsem o sebi, o tem, kako hitro vedno padem v strupene in nevarne odnose in kako si prehitro ustvarim sliko, ki nima veliko skupnega z resničnostjo. Spet se je izkazalo, da se zapletem in 'zagovedim' kot kura brez glave.

Ko sem mu rekla, da odhajam, me ni jemal resno, dokler mu nisem s povišanim glasom razložila, da ne odhajam zaradi njega, ampak zaradi sebe.

Leta 2013 sem se vrnila domov. Ni bilo preprosto, saj sem si morala priznati, da sem se spet znašla na začetku. Sin je bil že napol odrasel in med nama ni bilo neke topline, kot bi si jo prve dneve, ko sva se srečala, želela. Poleg tega pa je tudi sama nisem znala ne ustvariti ne dati. Pač, še ena 'nikakva'​ mati, saj je vmes minilo preveč let, ko mu zvečer nisem brala pravljic.

Tam okoli leta 2020 so se začeli prevzemi bank. Večje so goltale manjše, pomembnejše manj pomembne. Novi lastnik me je, ker nisem imela ustrezne izobrazbe, degradiral na raven 'šalterske' uslužbenke. Brigale so ga moje izkušnje in več kot odlični poslovni rezultati. Na moje delovno mesto je prišla oseba, ki je, če ne drugega, zaradi svoje arogance pripomogla, da je banko v enem letu zapustilo lepo število uslužbencev. Bila sem že v letih, ko službe, ki bi mi odgovarjale, niso rasle na vsaki češnji, zato sem se pridružila tropu brezposelnih in začela prejemati meni tako sramotno pomoč za brezposelne. Ni mi bilo lahko, a sem se nekako tolažila, da je malo ljudi, ki vedo za mojo sramoto. Kar je bilo tudi res: kakšnih tesnih prijateljic nisem imela, moške, s katerimi sem se družila, pa so zanimale druge reči.

Vedno sem si govorila, da me imajo radi zato, ker sem direktna, ker povem, kar mislim, vendar je bila resnica ta, da sem jim povedala samo tisto, kar mi je ustrezalo, drugo pa sem zamolčala. A če moški vidi pred seboj zgolj cilj, kako me spraviti v posteljo, v mojih besedah ne išče 'drobnega tiska' ...«