Rutina tudi med počitnicami (2)

Specialna pedagoginja Barbara Burjek kot učiteljica za dodatno strokovno pomoč na Osnovni šoli Poljane že vrsto let dela z otroki različnih starosti, z različnimi učnimi težavami in posebnimi potrebami.

Z mlajšimi razvija osnovne spretnosti, kot so branje, grafomotorika in druge temeljne veščine, pri starejših pa je poudarek predvsem na organizaciji dela in strategijah učenja. »Ne obstaja ena sama učna strategija, ki bi bila primerna za vse. Poznamo veliko različnih in pri vsakem otroku iščemo tisto, ki mu najbolj ustreza. Učenci se med seboj razlikujejo po načinu sprejemanja, predelovanja in pomnjenja informacij, zato je pomembno, da so učne strategije prilagojene njihovim individualnim potrebam, sposobnostim in učnim težavam,« je pojasnila.

Dodala je, da si nekateri otroci učno snov lažje zapomnijo s pomočjo miselnih vzorcev in vizualnih prikazov, drugi potrebujejo izpiske ali ključne besede, tretjim pa pri pomnjenju pomagajo različne asociacije. Pri nekaterih se kot učinkovita strategija izkaže gibanje med učenjem, saj jim omogoča boljšo koncentracijo in ohranjanje pozornosti. Nekateri se tako učijo stoje ali medtem ko stojijo na ravnotežnostni deski, saj jim takšna oblika senzomotorične stimulacije pomaga pri osredotočanju in učinkovitejšem usvajanju učne snovi.

Pri učenju otrokom pogosto svetuje uporabo strategije ključnih besed. »Otrok prebere besedilo, izpiše pet najpomembnejših besed, nato besedilo za nekaj minut odloži. Potem s pomočjo teh petih besed obnovi vsebino. Če česa ne zna, se vrne k besedilu in ključno besedo poveže z vsebino. Tako se znanje postopoma utrjuje in se dodajajo vedno nove ključne besede, te pa lahko kasneje uporabimo za ponavljanje.«

Navedla je tudi konkreten primer učenja pri otrocih z disleksijo. »Ti si pogosto veliko lažje zapomnijo novo snov s pomočjo kratic, asociacij ali drugih spominskih pripomočkov, saj jim ti olajšajo priklic informacij. Takšne strategije zmanjšujejo obremenitev delovnega spomina in omogočajo, da se osredotočijo na razumevanje učne vsebine. Eden izmed primerov je kratica ZOR, ki se uporablja pri računski operaciji odštevanja in predstavlja zaporedje: zmanjševalec, odštevanec, razlika. S pomočjo kratice si učenci lažje zapomnijo poimenovanje posameznih členov računske operacije ter jih pravilno uporabljajo pri reševanju nalog.«

Pri svojem delu velik poudarek namenja gibanju, saj ga prepoznava kot enega najpomembnejših dejavnikov uspešnega učenja. Poleti je za različne gibalne dejavnosti še več časa in priložnosti, zato jih je smiselno vključevati v vsakdan otroka. »Gibanje je osnova razvoja možganov. Prispeva k boljšemu počutju, sprošča hormone, ki vplivajo na motivacijo, razpoloženje in sposobnost učenja. Pri otrocih z učnimi težavami lahko pomembno prispeva k učinkovitejšemu usvajanju novih znanj in zmanjševanju stresa, ki pogosto spremlja učni proces,« je povedala.

Če imajo starši možnost, priporoča vključitev otrok v poletne programe za krepitev miselnih in gibalnih sposobnosti, kjer skozi igro razvijajo pozornost, koncentracijo in spomin ter razvijajo socialne veščine s sodelovanjem.

(Se nadaljuje)