Televizijec, ki ostaja predvsem radoveden človek

Medvode – Pogovorni večeri z znanimi domačimi osebnostmi z različnih področij v organizaciji literarne sekcije Bezeg, delujoče pod okriljem KUD Smlednik, vsak drugi torek v mesecu privabljajo radovedno občinstvo, ki je tudi tokrat povsem zapolnilo prostor Bara Kulture 313,6 v preddverju medvoškega Kulturnega doma. Igor Evgen Bergant, eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenske televizije, se je v sproščenem pogovoru s Saro Bukovšak in Jurijem Marussigom izkazal kot človek izjemne intelektualne širine, mirne duhovitosti in redke sposobnosti, da tudi o resnih stvareh zmore spregovoriti brez teže samopomembnosti.

Večer so poživili nastopi mladih glasbenikov Glasbene šole Franca Šturma, domač zavitek in toplina občinstva, ki je gosta sprejelo kot starega znanca. Smeha ni manjkalo, prav tako ne nostalgije in trenutkov ganjenosti.

Od Gimnazije Poljane do televizijskih studiev

Igor, rojen leta 1967 v Ljubljani, ima novinarstvo tako rekoč v genih – priznana novinarja sta bila tako oče Evgen kot stric Boris, močan pečat pri ustvarjanju revije Šport pa je pustila tudi mati Marija –, zato odločitev za študij novinarstva ni bila naključna. Sam je kot ključno obdobje svojega izobraževanja navedel Gimnazijo Poljane, kjer ga je profesorica francoščine naučila dveh pomembnih lekcij: da je z vztrajnostjo mogoče premagati še tako trdovratne ovire in da so jeziki vrata v svet.

Ta vrata je odprl na stežaj. Nemščina je bila skoraj družinski jezik, sledile so angleščina, francoščina, italijanščina, španščina in še druge govorice evropskega prostora. Ob številnih potovanjih si je že zgodaj nabral izkušnje, ki jih danes pretvarja v tisto, kar gledalci hitro prepoznajo – razgledanost brez razkazovanja.

Poklicna pot ga je vodila od športnega novinarstva do osrednjih informativnih oddaj. Dolga leta je navduševal v prenosih alpskega smučanja, pozneje nogometa, nato pa skoraj petnajst let vodil informativno oddajo Odmevi.

Preplet razmišljanj in odgovornosti

V Medvodah je brez grenkobe spregovoril tudi o koncu tega poglavja. Odmevi so mu pomenili veliko, vendar, kot je dejal, je bila zgodba zanj končana. Želel si je namreč voditi oddajo, v kateri bo več časa za misel in manj za naglico.

Tako so nastale Debate z Bergantom, oddaja s tremi sogovorniki, v kateri lahko teme zadihajo, gostje odprejo različne perspektive, kakšno vprašanje pa ostane v razmislek tudi gledalcem. Goste izbira sam, pri čemer stavi na znanje in pripravo. To je pravzaprav Bergantov odgovor času hitrih mnenj: počasnejši, bolj premišljen pogovor.

Preiskovalnih oddaj – tudi takšnih, kot je denimo Tarča – bi po njegovem moralo biti več, predvsem pa bi morale biti bolje podprte. Gre za jasno stališče človeka, ki ve, da javni medij ni zgolj program, temveč mora vsebovati tudi odgovornost.

Maraton, peka slaščic in Jezersko

Večer v Medvodah je najlepše pokazal Berganta kot človeka. Tekača, ki je pretekel več maratonov, tudi enega najbolj klasičnih v Berlinu. Ljubitelja nogometa, naklonjenega kluboma West Ham United in St. Pauli, torej kluboma z izrazitim značajem, ne zgolj z bliščem. Bralca, ki si, kot pravi, vsak dan odpre »kakšno novo malo obzorje«. Rad kuha, pogumno se loteva tudi peke peciva in tort. Praktična opravila mu niso tuja, če je treba, zna popraviti pralni stroj. Znana osebnost in priljubljen televizijski voditelj torej očitno ni izgubil stika z vsakdanjim življenjem, svoje znanje in občutek za humor pa je pokazal tudi med zanimivim kvizom, ki so ga pripravili v okviru tokratnega pogovornega večera.

Z ženo veliko časa preživi na Jezerskem, kjer v naravi in med pristnimi ljudmi najde mir ter energijo za delo. Morda je prav v tem skrivnost njegove mirnosti: da zna iz sveta hrupa stopiti v tišino.