Zilja ni pozabljena dolina

»To je moj prvi uradni obisk Zilje v vlogi ministrice. Pomembno se mi zdi obiskati kraje, ki so kdaj tudi zapostavljeni. Zavedati se moramo, da je Ziljska dolina močno izhodišče slovenstva,« je v sredo, 30. septembra, povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko v Zahomcu, ki je bil prva postaja njenega obiska na Zilji. Z njo sta bili tudi državna sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch in generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac. Po Zahomcu je ministrica obiskala Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu.

V zahomški »šiši«, ki je središče kulturnega, športnega in družabnega življenja vasi, se je ministrica pogovarjala s predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, ki ohranja narodopisno in jezikovno dediščino doline. Nato se je sešla z vodstvom Slovenskega prosvetnega društva Zila in Dobrač in s predstavniki Športnega društva Zahomec. Udeležencem pogovora je zapel otroški pevski zbor Ljudske šole Zahomec pod vodstvom Nika Zwittra, nagovoril jih je tudi župan Občine Straja vas/Hohenthurn Michael Schnabl, zagovornik dvojezičnosti v občini. Ministrica Suzana Lep Šimenko pa je blagajniku Slovenskega prosvetnega društva Dobrač Hanziju Warumu podelila priznanje in zahvalo ob 120-letnici delovanja društva.

Vrata pred zahomško »šišo« spominjajo na april leta 1942, ko so Nemci iz Zahomca in Straje vasi izseljevali zavedne slovenske družine. Na fotografiji od leve: predsednik SPD Zila Danijel Mešnik, avtorica spominskega znamenja Ana Grilc in župan Občine Straja vas Michael Schnabl. / Foto: Jože Košnjek

Udeleženci pogovora so si lahko ogledali spominsko znamenje, ki ga je ob »šiši« postavilo Slovensko prosvetno društvo Zila v spomin na april leta 1942, ko so tudi iz občin Bistrica na Zilji in Straja vas v nemška taborišča deportirali blizu deset slovenskih družin. Odprtje in blagoslovitev znamenja bosta v nedeljo, 4. oktobra, ob 15. uri. V obliki podboja in vrat ga je zasnovala domačinka Ana Grilc, potomka ene od izseljenih družin. Vrata simbolizirajo odhajanje in prihajanje, trkanje po njih pa je lahko tudi negotovo. Takšno je bilo aprila leta 1942 zjutraj, ko so stanovalci nasilno odhajali neznano kam …