Blejski galerist in kustos David Rjazancev je v Galeriji Deva Puri pripravil razstavo, ki Banksyja predstavlja onkraj slovesa skrivnostnega uličnega umetnika. Treba je odpreti prostor za razmislek o družbi, ki jo te podobe neusmiljeno razgaljajo. / Foto: Matic Zorman
Družba v Banksyjevem ogledalu
V Galeriji Deva Puri na Bledu je na ogled več kot sto eksponatov Banksyja, skrivnostnega britanskega uličnega umetnika, ki je s svojimi družbenokritičnimi podobami, provokativnimi posegi in umetniškimi projekti postal globalni kulturni fenomen. Njegova anonimnost je del umetniške strategije, njegova dela pa ostajajo uporniška tudi v času, ko upor postaja tržno blago.
Banksyjeve ikonične podobe se pojavljajo na zidovih, ulicah in politično občutljivih prizoriščih po vsem svetu, njihova sporočila pa so praviloma razumljiva na prvi pogled. Toda za preprostimi podobami se skrivajo neprijetna vprašanja o vojni, oblasti, kapitalizmu, migracijah in družbeni neenakosti.
Na Bledu je do 1. novembra na ogled razstava, na kateri se med grafikami, plakati in zbirateljskimi predmeti razkriva umetnik, ki je meje med ulično umetnostjo, aktivizmom in popularno kulturo zabrisal do te mere, da je postal eden najbolj prepoznavnih ustvarjalcev sodobnega časa. Njegova anonimnost je del umetniške strategije. Pozornost preusmerja od avtorjeve osebnosti k sporočilu, čeprav je prav skrivnostnost pomembno prispevala k njegovi svetovni prepoznavnosti. Banksy je tako postal paradoks sodobne kulture: umetnik, ki se izmika institucijam, je sam postal institucija.
Razstava obiskovalca popelje med mnoge znane motive, ki so zaznamovali Banksyjev opus. V delu Bomb Love deklica objema bombo, podoba otroške nedolžnosti pa trči ob simbol uničevanja. Monkey Parliament s parlamentom, polnim opic, politično oblast spremeni v groteskno predstavo. Humor je pri Banksyju pogosto najostrejše orožje: za groteskno podobo se skriva obtožba, ki gledalca prisili, da premisli, kaj pravzaprav gleda in komu je namenjena.
Posebno zgovorna je zgodba dela Girl with Balloon, ki se je leta 2018, takoj po prodaji na dražbi pri Sotheby's, začelo samodejno rezati v okvirju, v katerem je bil skrit mehanizem za uničenje slike. Delo, pozneje poimenovano Love Is in the Bin, je postalo svetovna senzacija. Dogodek je razgalil protislovje umetniškega trga: tudi poskus sabotiranja dražbenega spektakla lahko umetnino spremeni v še večji tržni fenomen.
Banksy se pri tem ne ustavi pri galerijskih stenah. V projektu Dismaland je zabaviščni park preoblikoval v temačno parodijo potrošniške družbe, z Walled Off Hotelom v Betlehemu pa je umetnost povezal z vsakdanjim življenjem ob izraelski ločitveni pregradi. Njegova dela politična stališča nadgradijo s posegi v prostor, v katerem se politika konkretno dotika človeških življenj.
Razstavni sklop Love Welcomes, povezan z begunkami v Grčiji in izdelovanjem predpražnikov iz zavrženih rešilnih jopičev, pokaže še eno razsežnost Banksyjevega ustvarjanja: umetnost lahko opozarja na stisko, obenem pa sodeluje pri iskanju konkretnih oblik pomoči. Podobno Peckham Rock, kos betona z risbo, ki ga je umetnik leta 2005 skrivaj postavil v Britanski muzej, duhovito spodkopava avtoriteto institucij, ki določajo, kaj je vredno ohraniti kot umetnost.
Blejski galerist in kustos David Rjazancev je v Galeriji Deva Puri pripravil že vrsto odmevnih razstav z deli svetovno priznanih umetnikov, med njimi Salvadorja Dalija, Pabla Picassa in Marca Chagalla. Tudi z Banksyjevo razstavo nadaljuje prizadevanje, da bi vrhunsko umetnost približal širšemu občinstvu, predvsem pa spodbudil razmislek o svetu, v katerem živimo. Želi si, da bi obiskovalci v razstavljenih delih prepoznali povezave z aktualnim družbenim in političnim dogajanjem ter se bolj zavedali njegove kompleksnosti. Umetnost je v tem pogledu več kot estetsko doživetje – lahko je spodbuda h kritičnemu pogledu in odgovornosti do družbe.
Banksyjevo ogledalo ni prijetno. Je ogledalo družbe in hkrati njena slaba vest – še posebej politike, ki si zatiska oči pred posledicami lastnih odločitev, in sistema, ki krivice spreminja v blago, upor pa v tržno znamko. V njem se prepoznajo potrošniki, turisti, zbiratelji in tudi obiskovalci galerij. Banksy nas ne sprašuje le, kaj je narobe s svetom, temveč tudi, koliko smo sami pripravljeni pristajati na njegova protislovja. Njegova umetnost zato ni udobno estetsko doživetje, ampak opomin, ki mu je težko ubežati: ko nastavi ogledalo družbi, v njem odsevajo tudi naša brezbrižnost, sokrivda in nepripravljenost na spremembe.
